TIA

Kot se spodobi za začetek, moram nekaj besed nameniti svoji ljubezni na štirih tačkah-Tii. Kako se je vsa zgodba začela, kako sem se odločila za nakup psa, kako sem pristala med reševalci in navsezadnje kako sva se s Tio "našli"?



Zgodba se začne v mojem zgodnjem otroštvu, ko sem gledala več oddaj o živalih kot pa risank. Zahvala gre moji mami, ki je velika, če ne največja ljubiteljica vseh živih bitij in tako je seveda to ljubezen vcepila tudi svoji hčerki. Od kar pomnim, so me v mojem življenju obdajale različne živali,tako smo imeli doma dva dobermana, papagaje, zajčke, hrčke, morske prašičke in seveda mačke. Zaradi mojega ukvarjanja s plavanjem nisem nikoli imela "svojega" psa, čeprav sem jih oboževala. Še posebej sem bila zaljubljena v bratrančevo gladkodlako prinašalko Taro, ki je bila zelo uspešna reševalka. Tako sem v družini občudovala bratranca in njegovo psičko, ki sta bila predana reševanju in sta v njem neizmerno uživala. Že takrat sem vedela, da se bom nekoč tudi jaz ukvarjala s to dejavnostjo, le vprašanje časa je bilo, kdaj se bom odločila za nakup psa.

Tara:


In tudi ta povod se je zgodil kot strela z jasnega. Poleti 2005 sem preživljala svoj dopust v Baški na Hrvaškem, ko sem zagledala čudovito črno-belo bitje. In kaj me je najbolj fasciniralo na tem psu? Njegov lastnik se je potapljal, pes mu je po vseh nemogočih skalah sledil, ni se menil za ostale ljudi in pse, le spremljal je svojega lastnika. Seveda nisem imela pojma, za katero pasmo gre, vendar mi ideja ni dala miru in tako sem brskala na internetu in tako uradno spoznala svojo "usodno" pasmo- mejni škotski ovčar, velikokrat bolje poznano kot borderski ovčar. Ko sem začela prebirati gradiva o borderjih, sem se vedno bolj zaljubljala v to pasmo in po pregovarjanju svojih domačih sem se konec leta 2007 začela zanimati za legla. In tako sem spoznala Simona in Manjo ter seveda njuno psičko Bay.

Bayči:



Po dolgih pogovorih in Simonovih iskrenih besedah sem se odločila (pa tudi ko sem videla kako pase Bay, to me je čisto prevzelo), da vzamem psičko pri njemu. Posebej moram še poudariti, da se je Bay začela goniti namesto v aprilu šele v juliju, tako da se mi je čakanje zdelo kot cela večnost. Veselo novico, da je Bay breja, sem izvedela na 2300 metrih, ko sem se vračala s Turske gore. Potem se je začelo veliko pričakovanje, najbrž mi ni potrebno razlagati, da sem bila vsak drugi dan v pasji trgovini, da sem dva meseca pred kotitvijo že vozila boks v avtu, da sem že imela pripravljeno hrano, posteljo, 3 pare povodcev,... Vem, da je noro, vendar srečo in pričakovanje je potrebno malo potešiti. In tako je prišel na vrsto 27.09.2008, ko je prišla na svet mala Tia.

Tia ob rojstvu:


Tudi zgodba o tem, kako sem izbrala Tio, je zelo zanimiva in me še sedaj spravlja v smeh. Vedno sem sanjala o tipičnem borderskem ovčarju, ki ima klasično obarvano masko na obrazo, zato me Tia sploh ni pritegnila na začetku. Celo izjavila sem, da nočem Tie in pa rodovniškega imena Sabbra Cadabra (imena so bila izbrana že ob rojstvu, le dodeliti jih je bilo potrebno posameznim psom). In kaj sem dobila? Črno obarvano masko z imenom Sabbra Cadabra. Hvala bogu, da sem poslušala Simona, ki mi je že od tretjega tedna govoril o Tii, da je ustvarjena za mene. In lahko rečem, da mi nikoli ni bilo žal niti za sekundo, niti pomisliti nočem, da bi se obrnilo drugače. Tia je prekrasena psička, ki je stalno v pogonu, željna akcije z menoj, vedno pripravljena delati, me ima vedno na "očeh",... v glavnem mislim, da imam neverjetnega življenjskega sopotnika, s katerim naju še čaka ogromno dogodivščin na različnih področjih! Saj veste, za vsakega lastnika je njegov pes najboljši in prav je tako! ;)