Vaja "REŠUJMO ŽIVLJENJA" v Novem mestu

V soboto, 22.05.2010 smo se zbrali na reševalski vaji v Novem mestu, ki je bila razpisana tako za začetnike kot tudi za stare mačke. Celjanarji smo štartali ob šesti uri zjutraj, še dobro, da smo se odpravili tako hitro, saj nam naš kombi ni dovoljeval kakšnih pretiranih hitrosti (povprečna hitrost je bila 75km/h, rekord smo podrli na avtocesti po hribu navzdol-celih 100 km/h :))). Vzdušje je bilo itak fenomenalno, prav tako smo skrbeli (še posebej Zoran), da so naše trebušne mišice delale na polno. Ne smem pozabiti omeniti, da smo včasih res komaj speljali in včasih smo celo dvomili, da bo kombi zdržal do konca. Vendar se stara sablja ni predala in tako nam je uspelo. Upam, da nam bo takšnih voženj še kar nekaj, saj me spominjajo na "stare čase", ko smo se s plavalci odpravljali na tekme in priprave.




Razporejena sem bila v drugo skupino, katero je vodil Grega, znotraj le-te pa smo se razdelili v skupino začetnikov. katero je vodila Jasna in skupino z opravljenimi izpiti, katero je vodil Grega, pomočnica pa je bila Lidija. Na prvo delovno točko smo se odpravili ob 8.50, kjer nas je čakalo iskanje v gozdu. Druga skupina je iskala v strelcih, mi pa smo se sami odločili, kaj bi potrenirali. Sama sem naredila dva iskanja z motivacijo, bistvo mi je bila dolžina in pa seveda tuji markerji (moram izredno pohvaliti organizatorje, ki so na vsakem delovišču priskrbeli markerje). Tia je svoje delo odlično opravila, sploh dobro je bilo njeno oblajanje.






Do drugega delovišča smo se malo sprehodili, čakal nas je prevoz z gumijastim čolnom na drugo stran Krke, kjer smo povadili prvo pomoč (oskrba ran), nato je sledila vožnja s čolnom nazaj in na drugem bregu oživljanje. Tia je bila najbolj navdušena nad čolnom, saj smo se lansko leto res ogromno prevozili s čolnom, tako da je bila vožnje že čisto navajena. Prav komaj je čakala, da se bo lahka zagnala na čoln. :) Tudi povijanjenam je šlo zelo dobro od rok, za oskrbeti smo imeli hudo krvavitev iz podlahti in pa zlom.





Na tretje delovišče so nas peljali s kombiji in prikolico, čakala nas je ruševina, ki sama po sebi sicer ni bila tako zelo zanimiva (za nas ruševinarje), bila je prazna stavba s praznimi prostori, vendar je za pse to zelo dober trening, da pridejo na nepoznan teren. Ponovno smo se razdelili v skupine, sama sem s Tio naredila eno iskanje, delala je zelo dobro, še posebej mi je bila všeč njena samostojnost in to, da se je brez problema oddaljevala od mene.








Na četrto delovišče so nas spet peljali s kombiji, čakala nas je vrvna tehnika. Ker sem imela še vedno izposojeno opremo od naše Majde, sem se odločila, da malo obnovim znaje in da splezam na vrh. Moram reči, da mi je šlo kar dobro od rok, dvignila sem se s pomočjo nožne in prsne prižeme, dol pa sem se spustila s pomočjo desonderja. Moram pa povedati, da me zaradi vrvne tehnike kar močno daje musklfiber.:)) Ni kaj, pač se staram. :)))






Na koncu nas je čakala hrana in seveda deci domačega cvička (hvala Simoni), pa seveda dolgi pogovori o naših pesjanarjih. Res moram pohvaliti organizatorje (posebej Cvetko), ki so res dali vse od sebe in nam omogočili en lep dan. Upam, da bo še veliko takšnih vaj, če ne druga, pa se zagotovo vidimo v Novem mestu leta 2011! :))

NAJVEČJE CVETKE!

Že dolgo časa se spravljam napisati vse cvetke, ki so bile izrečene na račun Tie ali same pasme. Ni mi potrebno posebej omenjati, da hvalabogu še vedno veliko ljudi ne pozna pasme borderski ovčar, čeprav se njihova popularnost vztrajno dviguje, kar po mojem mnenju ni najbolje, saj večina ne dobi realne slike.


Največje cvetke:

- "veš, ta pes se pa že rodi pameten!"
- "a Tia nastopa v reklami za Belinko?"
- "a si videla, da je točno take barve pes kot Tia in nastopa v oddaji Slovenija ima talent???"
- "ta pes pa vse zna, kar hočeš!"
- "a je Hill sin od Tie?"
- "a sta to bratec in sestrca(Lok&Tia)?"
- "to je pa najpametnejši pes na svetu, res!"
- "a to je husky?sam ni čisto tapravi, ker nima modrih oči!"
- "veš, če bi mi imeli hišo, bi tudi imeli borderja!"
- "a Tia je kakšna pasma?kaj to?kako ste že rekli???broderski ovčar?"
- "mi smo pred 20 leti imeli čisto enakega, res, ne morem verjeti, da je iste barve kot naš!"
ZMAGOVALANA:
- "o fak stari pazi lisica!!!" -si predstavljate odziv fanta, ko sem prišla iz gozda s povodcem v roki...:)))


Zdaj sem že dobila občutek, kdo se resnično zanima za pasmo in se je pripravljen o njej tudi veliko naučiti. Vsi vemo, da velikokrat borderji niso primerni za prvega psa, razen v primeru, da narediš prej veliko študijo. Takšni, ki se iskreno zanimajo, jim z veseljem postrežem s koristnimi informacijami in jim pomagam. Tisti, za katere že takoj vem, da bi imeli pametnega psa ali pa bi imeli borderja, ker je to najpametnejši pes, ali pa zato, ker so videli v oddaji, da lovi frizbi ali pa so videli reklame, jim začnem težiti, kako veliko se je potrebno ukvarjati, naštejem nekaj morebitnih negativnih lastnosti, povem, da radi pasejo vse mogoče, tudi otroke in avte...in takšni takoj rečejo, da pa to že ni za njih. Tiste taprave pa to ne odvrne. :)

Pester vikend! :)

SOBOTA, 8.05.2010


V soboto smo se odpravili v Varpolje na poligon z namenom, da preizkusimo kako se naši psi obnašajo na tujem poligonu. Že sama lokacija je prečudovita, tako da je odličen trening že bil zagotovljen. Eva&Hill&Lola, Ana&Lunica, Darja&Bona, Aljaž&Chaky, Karmen&Bambi in moja malenkost ter seveda Tia smo se že v zgodnjih urah odpravili proti Mozirju, vreme sicer ni kazalo na najboljše, vendar smo moči nabrali na kavici v Mozirju, kjer drugače prodajajo najbolj okusne domače ajdove žemljice iz krušne peči. Njami...:) Poligon v Varpolju je resnično urejen, dejansko sta dva poligona, ovire so postavljene v senci na eni strani, poslušnost pa se lahko dela v ograjenem poligonu, ki je na drugi strani.





Poleg klasičnih ovir imajo na razpolago tudi bolj specialne ovire, se pravi za bolj izkušene pse. Te ovire so v bistvu sestavljanke klasičnih ovir, le da so nekoliko otežene. S Tio sva najprej naredile ovire, poskusile sva kar izpitno situacijo tudi z namenom, da se preizkusiva na tujem poligonu, kjer ne poznava teren in da pokaževa Karmen kako izgleda izpit premagovanja ovir. Tia se je odrezala fantastično, premikajoči most je premagala brez težav, prav tako gugalnico, ki je kar močno udarila ob prelomu in Tia se ni prav nič prestrašila, lestev ji je šla gladko od nog, sicer ni bila med bolj težavnimi, saj je imela široke prečke, le dostop do nje je bil nekoliko otežen, vendar si je takoj prišla gor kako se stvari streže. Pri preskoku sva si odstranili 3 palice, saj imava ponavadi težave, da si Tia ne vzame dovolj zaleta in se prepozno odrine, potem je odlično preskočila, tunel je šel kot po maslu, najbolj pa me je presenetila na neprijetnem materialu, ki je bil na videz zelo lahek (dve paleti+pleh+žice), vendar smo potem ugotovili, da je psom delal kar nekaj težav, vendar ga je Tia naredila prav piflarsko (Eva naju je ful pohvalila), po moje bi ji na neprijetnem materialu postavil karkoli in ona bi šla poleg-moram pa povedati, da sva ga vadili do onemoglosti, ker je rada prehitevala...seveda, kaj bo borderju zanimivo počasi hoditi, on najde vedno hitrejšo rešitev...:)





Detaširanje je tudi opravila odlično, problem je imela samo pri eni mizi, ki se je zelo slabo videla, zato jo je malo iskala in je že hotela skočiti na tunel, pa na preskok,...potem ji je kapnilo kam sem kazala in je dokončala vajo. :)
Glavni cilj pri najini poslušnosti je sedaj dobiti nazaj Tiino sproščenost (po poku na celjskih izpitih) in moram reči, da sva na dobri poti. Po dolgem času je spet pokazala svoj poleg, juhuhuhuhu, ko nasloni glavo na mojo nogo, dvigne visoko gor rep-ja to je tisti najin poleg. :) Poskusili smo tudi skupino, s katero Tia sploh nima težav, prav tako sva naredili nekaj vaj v gibanju, katere rade malo pomešava, ampak jaz se ne sekiram preveč, malo sva povadili aport, odpoklic in plazenje. Na koncu pa še vaja naprej (na skrivaj sem ji postavila tarčo, ki je ni mogla videti na razdalji 40 metrov), katero je fenomenalno opravila, le tistih 10 korakov poleg morava še trenirati, čeprav napredek je že.
Čisto na koncu pa sva še poskusile tiste težavne ovire, Tia je itak malo preveč pogumna, ni važno kakšno oviro ima ona pred seboj, se požene nanjo z vso hitrostjo. V tretjem poizkusu ji je uspelo priti gor po lestvi, šla je tudi čez tunel na višini, potem sem pa jo raje jaz dala dol, saj bi se po moje razmontirala na mreži. :)
Po končanem treningu pa smo še šli k nam na vikend v Letuš, kjer smo si privoščili piknik, psi pa divjanje. :)


NEDELJA, 9.05.2010





V nedeljo pa smo se družinsko odpravili iz Šmihela na Mozirsko kočo, od tam pa še po Golteh. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, vendar je prečudovita narava popravila vtis. Tia pa je seveda uživala ob metanju palčk. :) Vsem priporočam pohod, saj je v tem času najbolj zanimivo spomladansko cvetje...aja, pa najboljše kremne rezine imajo na Mozirski koči! :)

NOV ZAČETEK

Danes je bil moj prvi dan v novi službi! In bilo je zanimivo, sproščeno in zabavno. In bil je prvi dan, ko nisem šla na plavalne tečaje. In moram povedati, da "svoje" otroke zelo pogrešam. Zadnja štiri leta sem z največjim veseljem hodila v najboljšo službo, na bazen otroke učiti plavati. Včasih so me jezilo kot strela, ampak vseeno je to najbolj zabavna služba. Vendar na žalost se samo z njo ne moreš preživljati, te pa resnično obogati. Zakaj? Ker so otroci najbolj iskrena bitja, ki jih enostavno včasih opazujem z odprtimi usti in se čudim. Čeprav pa me včasih tako jezijo, da rečem, da še dolgo ne bom imela svojih, seveda se hecam. :)

Ampak...otroci so najbolj prisrčni, ker me ne spoznajo oblečene in me čudno gledajo, ko me vidijo na sprehodu, v kopalkah me takoj spoznajo (obratno od odraslih :)), ko se te leta potem, ko si jih učil, tudi spomnejo in ti stečejo v objem, ko ti dajo med tečajem poljubčka samo zato, ker vedo, da damo poljubček tistemu, ki ga imamo radi, zato ker se tako radi stisnejo k tebi in ti rečejo "rad te imam"...Včasih sem se tudi nasmejala...ko ti punčka pove, seveda ne da bi jo spraševala, da je njena mama bolana na luliki in da je zdaj vse super-kako se ne boš nasmehnil, ko te vabijo na svoje rojstnodnevne zabave, ko te učijo o spidermanu, gormitih, barbikih, ko so tako prestrašeni in vsi delajo vaje kot navite urice, ko jim rečem, da jih božiček gleda čez eno špranjico in da on vse vidi in ve,...Res takšno delo te bogati in osrečuje. Po 15 letih si pač zasvojen s klorom in vodo, brez tega si ne moreš več predstavljati življenja. Zato pa se tudi nisem poslovila, ker vem, da jih bom kmalu obiskala na bazenu. :)

CELJSKA KOČA

Celjska koča je del Posavskega hribovja. To območje opredeljuje šest izrazitih vrhov in štiri doline oz. soteske med njimi. Vrhovi so Tovst ( 834 m n.v. ), Ramanco ( 781 m n.v. ), Vipota ( 532 m n.v. ), Grmada ( 718 m n.v. ), Bavč ( 692 m n.v. ), in Srebotnik ( 700 m n.v. ). Med Tovstom, Grmado in Vipoto se razprostira dolina Pečovnik s Pečovniškim potokom. Vso področje je označeno z markiranimi planinskimi potmi.

Kraj, kjer punce nabiramo kondicijo in seveda tudi naši psi. Zdaj je že postala stalnica, vzpon, obvezna kava na terasi, potem dol, vmes pa veliko čveka...o čem? Seveda o naših kosmatincih! :)
Zdaj prihaja čas, ko bom ( srčno upam) uspela gor vsaj dvakrat tedensko, bo pasalo tako meni kot Tii-ona je itak vedno za akcijo! :)
Nazadnje sem bila prejšni teden z Ano in Lunico ter Barbaro. Nekaj fotomateriala: