Marjetice na treningu :)

Ker se bližajo IPO izpiti v Logatcu, smo se tri marjetice odpravile na dodaten trening v gozd, kasneje pa sta se nam pridružili tudi Mojca in Polona. Ker gredo na izpit Ana, Eva, Mojca in Polona, sem včeraj ponosno prevzela vlogo sodnika in vodje iskalne akcije. :) Pripravile smo si teren, ga do metra natančno izmerile(imele smo celo merilno kolo :) in ga razdelile na 50 metrov za lažjo predstavo.









Bilo je zanimivo, kot vedno dovolj smeha, punce in njihovi psi odlično opravljajo svoje poslanstvo, prehitro nas je le ulovila tema. Zdaj pa močno držim pesti za svoje punce, da je tudi tisto malo potrebna sreča na njihovi strani.
Go girl power! :)

Pester vikend! :)

SOBOTA, 8.05.2010


V soboto smo se odpravili v Varpolje na poligon z namenom, da preizkusimo kako se naši psi obnašajo na tujem poligonu. Že sama lokacija je prečudovita, tako da je odličen trening že bil zagotovljen. Eva&Hill&Lola, Ana&Lunica, Darja&Bona, Aljaž&Chaky, Karmen&Bambi in moja malenkost ter seveda Tia smo se že v zgodnjih urah odpravili proti Mozirju, vreme sicer ni kazalo na najboljše, vendar smo moči nabrali na kavici v Mozirju, kjer drugače prodajajo najbolj okusne domače ajdove žemljice iz krušne peči. Njami...:) Poligon v Varpolju je resnično urejen, dejansko sta dva poligona, ovire so postavljene v senci na eni strani, poslušnost pa se lahko dela v ograjenem poligonu, ki je na drugi strani.





Poleg klasičnih ovir imajo na razpolago tudi bolj specialne ovire, se pravi za bolj izkušene pse. Te ovire so v bistvu sestavljanke klasičnih ovir, le da so nekoliko otežene. S Tio sva najprej naredile ovire, poskusile sva kar izpitno situacijo tudi z namenom, da se preizkusiva na tujem poligonu, kjer ne poznava teren in da pokaževa Karmen kako izgleda izpit premagovanja ovir. Tia se je odrezala fantastično, premikajoči most je premagala brez težav, prav tako gugalnico, ki je kar močno udarila ob prelomu in Tia se ni prav nič prestrašila, lestev ji je šla gladko od nog, sicer ni bila med bolj težavnimi, saj je imela široke prečke, le dostop do nje je bil nekoliko otežen, vendar si je takoj prišla gor kako se stvari streže. Pri preskoku sva si odstranili 3 palice, saj imava ponavadi težave, da si Tia ne vzame dovolj zaleta in se prepozno odrine, potem je odlično preskočila, tunel je šel kot po maslu, najbolj pa me je presenetila na neprijetnem materialu, ki je bil na videz zelo lahek (dve paleti+pleh+žice), vendar smo potem ugotovili, da je psom delal kar nekaj težav, vendar ga je Tia naredila prav piflarsko (Eva naju je ful pohvalila), po moje bi ji na neprijetnem materialu postavil karkoli in ona bi šla poleg-moram pa povedati, da sva ga vadili do onemoglosti, ker je rada prehitevala...seveda, kaj bo borderju zanimivo počasi hoditi, on najde vedno hitrejšo rešitev...:)





Detaširanje je tudi opravila odlično, problem je imela samo pri eni mizi, ki se je zelo slabo videla, zato jo je malo iskala in je že hotela skočiti na tunel, pa na preskok,...potem ji je kapnilo kam sem kazala in je dokončala vajo. :)
Glavni cilj pri najini poslušnosti je sedaj dobiti nazaj Tiino sproščenost (po poku na celjskih izpitih) in moram reči, da sva na dobri poti. Po dolgem času je spet pokazala svoj poleg, juhuhuhuhu, ko nasloni glavo na mojo nogo, dvigne visoko gor rep-ja to je tisti najin poleg. :) Poskusili smo tudi skupino, s katero Tia sploh nima težav, prav tako sva naredili nekaj vaj v gibanju, katere rade malo pomešava, ampak jaz se ne sekiram preveč, malo sva povadili aport, odpoklic in plazenje. Na koncu pa še vaja naprej (na skrivaj sem ji postavila tarčo, ki je ni mogla videti na razdalji 40 metrov), katero je fenomenalno opravila, le tistih 10 korakov poleg morava še trenirati, čeprav napredek je že.
Čisto na koncu pa sva še poskusile tiste težavne ovire, Tia je itak malo preveč pogumna, ni važno kakšno oviro ima ona pred seboj, se požene nanjo z vso hitrostjo. V tretjem poizkusu ji je uspelo priti gor po lestvi, šla je tudi čez tunel na višini, potem sem pa jo raje jaz dala dol, saj bi se po moje razmontirala na mreži. :)
Po končanem treningu pa smo še šli k nam na vikend v Letuš, kjer smo si privoščili piknik, psi pa divjanje. :)


NEDELJA, 9.05.2010





V nedeljo pa smo se družinsko odpravili iz Šmihela na Mozirsko kočo, od tam pa še po Golteh. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, vendar je prečudovita narava popravila vtis. Tia pa je seveda uživala ob metanju palčk. :) Vsem priporočam pohod, saj je v tem času najbolj zanimivo spomladansko cvetje...aja, pa najboljše kremne rezine imajo na Mozirski koči! :)

ISKANJE V GOZDU

Trenutno se zelo posvečamo treningom v gozdu, saj je končno mimo naš aprilski izpit in pa seveda zimsko vreme, ki nam je onemogočalo kvalitetne treninge. Danes bom svoj blog namenila sistemu šolanja, ki ga prakticiramo v gozdu. Vedno smo odprti za nove ideje, zato smo prakticirali že različne načine treninga, vsak posameznik pa se odloči za najboljši sistem, ki odgovarja njegovemu psu. S Tio trenutno trenirava v gozdu različne stvari:





- RAZDALJO: to pomeni, da nama je cilj, da se Tia brez problema oddalji od mene tudi do 70 metrov. Ponavadi pomeni ta razdalja majhen problem za pse, saj se nočejo preveč oddaljevati od lastnika ali pa se jim po določenem času ne ljubi več. To trenirava z motivacijo, saj je tako pes izredno motiviran, da pride čim prej do markerja. Zaželjene so tudi ravne linije, katere z motivacijo tudi treniramo. Večkrat treniramo na oteženem terenu, tako da je pes izredno motiviran in je pripravljen brez problemov premagovati naravne ovire (veje, trnje,grabne,...). Veliko delamo tudi na tem, da pes prečka med iskanjem gozdno cesto ali potko, potoke in grabne, saj le-ti predstavljajo psu navidezne meje, preko katerih ne gre.

- OBLAJANJE: oblajanje prav tako treniramo z krajšimi pobegi, kjer marker motivira psa, pobegne cca. 10 metrov stran in počepne, bistvo je, da psa nagradi v pravem času, ko so laježi najbolj enakomerni in najglasnejši, to vajo ponavljamo večkrat zaporedoma. Bistvo je tudi, da se pes ne dotika markerja, saj to ni zaželjeno po pravilniku.





-POLOŽAJI MARKERJA: treniramo tudi različne položaje (sedaj bomo bolj začeli:))), markerji so tako v sedečem, čepečem in ležečem položajo (obešence smo samo enkrat poskusili, psi so imeli kar nekaj problemov z nakazovanjem). Pomembno je, da potreniraš vse položaje, saj lahko psi med resnično akcijo in nenazadnje tudi na izpitih najdejo ponesrečence v različnih položajih in jih oblajati.

- USMERJANJE: v gozdu je zelo pomembno in koristno usmerjanje, saj z njim zelo natančno pregledaš iskalno območje. Usmerjanje vadimo s kantami na travnikih, potem to znanje prenesemo v gozd. Je pa zelo zaželjeno, da je v začetni fazi lahek, ne preveč zaraščen in pregleden teren, saj pes dela na takšnem terenu lažje in ohranja bolj ravne linije. Usmerjanje vadimo tako, da dva markerja skrijemo, vsakega na svojo stran, psa usmeriš v eno stran, ko pes markerja najde in ga oblaja ter dobi nagrado, ga pokličeš in usmeriš na drugo stran k drugemu markerju. Po najdbi se marker v ravni liniji premakne za cca. 20 korakov naprej in tako psa ponovno usmeriš v drugo stran, to naredimo večkrat zapored. Ravne linije pa smo trenirali predvsem z motivacijami. Pri takšnem usmerjanju imajo markerji hrano, pri zadnjem pa pes dobi igračo in tako zaključi z iskanjem. Problem pa se je pojavil pri naših borderjih, ki niso nekako navdušeni nad hrano, zato sva z Evo poskusili narediti isti sistem z igračami, pri vsakem markerju dobi igračo, jo prinese do tebe, se malo pocufa, jo spusti in ga usmeriš naprej v drugo smer. Včeraj sva prvič prakticirali takšno taktiko in se je kar obnesla, čeprav se je Tii in Hillu čisto mešalo od vseh igrač, ki sta jih dobila. Odločili smo se tudi, da bomo usmerjanje vadili tako, da bomo markerja skrili na eno stran, psa poslali v drugo, kjer ne bo markerja, ko se bo vrnil k tebi, ga pa boš usmeril v drugo smer, kjer pa bo marker. To zaporedje (po število usmerjanj v različne strani) bomo spreminjali, tako da pes nikoli ne bo vedel, v kateri smeri ga čaka marker.


Upam, da sem blog napisala razumljivo...:)))) Mislim, da je najboljša taktika, da se pred vsakim treningom odločiš kateri sklop boš potreniral in v tem kontestu potem tudi potreniraš. Je pa izredno pomembno, da posvetiš veliko časa tako usmerjanju, razdalji, iskanju brez motivacije, oblajanju, saj lahko le tako dobro natreniraš sistematično iskanje v gozdu, ki ti pride prav na izpitih, preizkušnjah in tekmah, pa mogoče tudi za resnične akcije. Bistvenega pomena pa je kondicija, ki jo mora imeti pes, saj je tovrstno iskanje za psa zelo naporno. Osebno so mi treningi v gozdu zelo pri srcu, edino kar me resnično moti, so klopi, ki v zadnjem času na naših koncih kar mrgolijo. Ne vem, ampak glede na ponudbo na trgu sama še vedno nisem našla zaščite, ki bi na mojem psu 100% delovala.

Treningi, treningi, predstavitev, pa spet treningi...:)

Naša TV zvezda:


Tudi ta teden je bil izredno pester. V petek, 2.04.2010 sva se z Nedo udeležili predstavitve naše dejavnosti in društva, ki ga je organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje in sicer v sklopu razglasitve najboljšega literarnega in likovnega dela v šolskem letu 2009/2010 na temo "Naravne in druge nesreče- živali in nesreče". Poleg reševalnih psov je svojo dejavnost predstavila tudi policija, ki je pokazala delo z intervencijskim psom, največja atrakcija pa je bila psiška pasme Nemški lovski terier, ki je usposobljena za iskanje drog. Nihče si ni mogel predstavljati, da v policiji služi taka mala kepica, ki je prisotna skoraj na vsaki hišni preiskavi, kjer je sum prisotnosti nedovoljenih substanc. Najprej sta bila na vrsti policista, ki sta odlično opravila nalogo, nato pa sta na svoj račun prišli Tia in Xana. Najprej smo pokazali eno iskanje, potem pa sta Neda in Xana pokazali poslušnost, za konec pa še nekaj atraktivnih trikcev, nad katerimi so otroci najbolj navduši. Čisto so navdušeni nad slalomom, pa osmico med nogami, pa plazenjem, pa mahanjem stoje z eno tačko,... Za konec so lahko prišli tudi pobožati Tio in Xano, vendar so ju najbolj razveselili s tem, da so jima metali žogice. Za vse pse je pa bila najbolj atraktivna maskota civilne zaščite in sicer ježek, ki bi si lahko kmalu zapel zaradi policijskega psa- JEŽEK TEKA, TEKA IN SE KOTALI! :)))




Več napisanega na to temo:
http://www.sos112.si/slo/izpostava_clanek.php?IzpostavaID=1&catid=27&id=3855#

V petek popoldne je sledila izpitna situacija premagovanja ovir, katero sta sodila Miha in Jure. S Tio sva se odlično odrezali, premagali sva skoraj vse ovire, Tia je le podrla preskok (čeprav je to zanjo mala malica), tako da sva bili zelo pohvaljeni, še posebej pa je Jure pohvalil najino detaširanje. :) Like it a lot!!!
Ovire nama res gredo od rok in nog, za poslušnost pa nimam pojma kaj naj si mislim. Kar bo, pa bo ! :)


V soboto sta nas obiskali kolegici Tina in Andreja iz Naklega, tako da smo ponovno celo soboto porabili za treniranje. Najprej smo bili na ruševini v Začretu, nato pa smo šli potrenirat še na poligon, saj Tino čaka z borderko Boko prvi ruševinski izpit, katerega mislim, da bosta odlično opravili. Spet ena lepa sobota v dobri družbi dvonožnih in štirinožnih prijateljev! :)


Včeraj pa spet standardni torkov trening v Začretu, kjer smo našli še en dodaten grob za izpite. S Tiinim delom sem bila zelo zadovoljna, še vedno je noro motivirana za iskanje, tudi njen lajež je bil izredno zadovoljiv včeraj (na zaprtega markerja), Tomi pa jo je za konec čisto nakuril tako da je skoraj eksplodirala. Še en trening iskanja, potem pa končno izpit. Prav veselim se že! :)


Med vsemi temi trenigi pa maksimalno uživamo:

Tedensko poročilo :)

Tako se je pred dobrim letom začelo:



Spet smo začetniki zasedeni na polno, zato mi v poplavi vseh obveznosti komaj uspe priti do računalnika, včasih pa malo zmanjka tudi volje. Prejšni vikend, 27.03. in 28.03. smo imeli začetniki izpite prve pomoči psu, vrvne tehnike in orientacije. Spet sem imela občutek, da sedim v šolskih klopeh, skoraj sem že čisto pozabila kakšen občutek se je učiti. :) Sem že preveč ven iz prakse, ampak kaj veliko ne bo časa za počitek, saj nas 11.04. čakajo še izpiti prve pomoči ponesrečencu, nevarnosti v gorah in plazovi ter potresi, nevarnosti v ruševinah. Vsi smo bili prejšni vikend uspešni, je pa šlo kar nekaj živčkov, še posebej je bila naporna orientacija, kjer sem med drugim gazila po gnoju. Ni kaj, včasih je najbolje izbrati najkrajšo pot, pa še nekaj gnoja sem zastonj nesla v Celje. :) Prva pomoč psu je bila izredno zanimiva, komu pa ni zanimivo znanje, ki ga kdaj lahko uporabiš na svojem psu. Veliko smo se punce pogovarjale med seboj in po malem ponavljale, tako da je šlo na izpitu zelo gladko. Zelo všeč mi je bila tudi vrvna tehnika, moram priznati, da sem se kar malo zagrela za plezanje, mogoče me kdo od bolj izkušenih celo kdaj malo zraven vzame. Pri meni se vsake toliko časa pojavi en mali problem in sicer, da so mi ponavadi všeč vse nove stvari in bi se rada z njimi ukvarjala, vendar ima dan žal še vedno samo 24 ur. Moram pa še napisati, da sem skozi te tri mesece spoznala ogromno novih prijateljev, s katerimi upam, da se bom srečevala tudi v prihodnosti.


Seveda se pa bliža izpit in kar malo me že zvija, ko pomislim, da bo čez slabe tri tedne. Včerajšni trening v Začretu je bil namenjen predvsem popravljanju in fiksiranju grobov na kupih in v stavbi. S Tio sva naredili same motivacije, saj želim, da jo kolikor se da naspidiram pred izpitom in da dobi maksimalno na samozavesti. To sicer ne vem, koliko se še da??? :))) Ker je mala totalno polna same sebe, ampak ne v slabem smislu. Ugotovila sem, da moram s Tio delati čim bolj raznoliko, saj si punca takoj ustvari nek vzorec in potem že na pamet ve, kaj se bo dogajalo, oziroma si samo misli da ve . Iskanje nama gre zaenkrat odlično, naspidirana je do konca, zdaj pa bomo samo to ohranjevali do izpita. Poslušnost imava tudi nareto, malo naju samo skrbijo streli, ampak se jih navajamo (med igro, pohodom na Celjsko kočo,...) in upam, da se jih bo počasi čisto navadila. Tudi ovire nama gredo, malo jo včasih zmatra preskok (nimam pojma kaj ima v glavi, ko ga namesto preskoči-obkroži), celo neprijetni material sva solidno natrenirale, detaširanje je pa itak najina najljubša vaja, ki ima zdaj še eno konkurenco- to je vaja naprej. :)

3 v 1

Pa smo izkoristi ta torek in smo naredili en lušten trening iskanja, pred tem smo s Tomijem povadili vrvno tehniko (pletenje vozlov ter vzpenjanje in spuščanje) ter s Polono in Mojco prvo pomoč psu (poudarek je bil na praktičnem delu, vadili smo povijanje tace,ušesa in očesa). Res imamo super sruštvene prijatelje, ki so nam začetnikov vedno pripravljeni pomagati. Odličen občutej je delati v takšnem društvenem duhu. Ja, pa novo prelepo pridobitev smo dobili. Zoran je pripeljal iz Anglije prelepo borderko Skye, ki je včeraj s svojim "bratecom" Lokom prvič obiskala reševalski trening. Tamala je čudovita (ima najlepši smrček:)), ves čas deli poljubčke, je pogumna, naspidirana,...sigurno se ji obeta pestra in uspešna prihodnost.



















Na treningu sva s Tio prvo rundo delali kupe, brez motivacije na odprte markerje, s to razliko, da so bili markerji postavljeni zunaj grobov in se je morala Tia kar pošteno potruditi. V drugi rundi sva naredili iskanje v hiši in sicer dve motivaciji, prva je bila na višini, kjer se je Tia kar malo namatrale, markerja je dobila zelo hitro v nos, le vedela ni, da mora glavo obrniti gor (izkušnje pač, prvič smo delali, da je marker skrit cca. 2 m nad tlemi), ampak vseeno ga je našla precej hitro brez moje pomoči , sicer se ji je po moje zdelo malo čudno, kaj dela tam zgoraj, vendar ga je kljub temu suvereno oblajala. Potem pa sem naredila še pobeg v enega izmed treh tunelov, s tem, da se je marker skril čisto na koncu tunela. Tudi tega je našla brez večjih naporov, tako da smo spet uspešni in zadovoljni končali trening. Zdaj so pred nami še triji treningi iskanja pred izpitom, kjer bova večinoma delali lažja iskanja in skoraj vsa na motivacijo.

Še en trening

Spet en lep torek, od doma sem šla ob pol štirih, domov pa sem prišla ob devetih. Ja, to so reševalski treningi, nikoli ne veš, kdaj boš prišel domov. Saj ne, da samo treniramo, po koncu sledi zaslužena pijača in seveda čvek v najboljši gostilni na Ljubečni, v Vrčku. :)

In kaj sva s Tio počeli danes? Malo sva povadili kupe (eno rundo), poudarek je bil na razdalji, ki jo je morala Tia preiskati. Prvi marker je bil skrit čisto na koncu kupov, tako da se je Tia kar nekaj časa matrala, preden je prišla do njega. Seveda je morala najprej preiskati do sedaj vse znane grobove in ker se notri ni nihče skrival, se je odločila, da bo zaupala svojemu nosu. Tako je dobila markerja v nos, ga našla in lajala do mojega prihoda. Drugi marker jo je motiviral in se skril čisto na drug konec, Tia se mi je nekako izmuznila iz ovratnice (danes sva sprobali čisto novo, ki je malo širša in gre čez glavo-slabost pri motivaciji:)) in šla iskat, seveda se ji sploh ni zdelo potrebno, da ji to jst ukažem. Ona že ve kaj dela v svoji službi (tako Grega reče reševanju). Me je pa zelo presenetila, da je iskala kar nekaj časa in to zelo intenzivno, ni bilo čutiti neke nervoze in pretirane vzhičenosti (včasih se ji je mešalo, ko je šla v prvi rundi iskat), niti se ni ozirala name, ...super v glavnem (malo se je morala umiriti, upam da bo tako ostalo). V drugi rundi sva po dolgem času naredili iskanje v ruševini in sicer prvega v tunel (kjer je popolna tema). Spustila sem jo na začetku hodnika in ona veselo na delo. Spet je prvega iskala kar nekaj časa, ne moreš verjeti, čisto umirjeno (umirjeno v smislu, da ni bila preveč vzhičena, še vedno išče s svojo značilno hitrostjo za borderja), kar nekaj časa je vztrajala na mestu, kjer so bili za prejšna iskanja skriti markerji in iskala možne poti do njih. Potem sem jo usmirila v tunel, najprej je takoj prišla ven, nato pa še enkrat noter in nato najdba markerja. Mi je pa marker povedal, kako suvereno je prehodila čisto temačen tunel, šla je brez problema do konca in pobrala vonj šele nazaj grede. Spet sem bila presenečena, da je tako odreagirala na temo, sicer ji ponavadi ni delala nekih velikih problemov, samo bolj previdno in z rezervo je hodila (mogoče pa se ga je že napiflala). Nato pa še motivacija v en prostor, kjer je Tia morala premagati kup neprijetnega materiala, marker pa se je zakril na koncu tega prostora. To Tii ne predstavlja problemov, saj ima ponavadi zanimive ideje kje se lahko hodi in kam ona lahko skoči ali spleza. Ni kaj, vedno znova me preseneča, tako ali drugače, življenje z mojo Tio res ne more biti enolično in dolgočasno! ;)