ISKANJE V GOZDU

Trenutno se zelo posvečamo treningom v gozdu, saj je končno mimo naš aprilski izpit in pa seveda zimsko vreme, ki nam je onemogočalo kvalitetne treninge. Danes bom svoj blog namenila sistemu šolanja, ki ga prakticiramo v gozdu. Vedno smo odprti za nove ideje, zato smo prakticirali že različne načine treninga, vsak posameznik pa se odloči za najboljši sistem, ki odgovarja njegovemu psu. S Tio trenutno trenirava v gozdu različne stvari:





- RAZDALJO: to pomeni, da nama je cilj, da se Tia brez problema oddalji od mene tudi do 70 metrov. Ponavadi pomeni ta razdalja majhen problem za pse, saj se nočejo preveč oddaljevati od lastnika ali pa se jim po določenem času ne ljubi več. To trenirava z motivacijo, saj je tako pes izredno motiviran, da pride čim prej do markerja. Zaželjene so tudi ravne linije, katere z motivacijo tudi treniramo. Večkrat treniramo na oteženem terenu, tako da je pes izredno motiviran in je pripravljen brez problemov premagovati naravne ovire (veje, trnje,grabne,...). Veliko delamo tudi na tem, da pes prečka med iskanjem gozdno cesto ali potko, potoke in grabne, saj le-ti predstavljajo psu navidezne meje, preko katerih ne gre.

- OBLAJANJE: oblajanje prav tako treniramo z krajšimi pobegi, kjer marker motivira psa, pobegne cca. 10 metrov stran in počepne, bistvo je, da psa nagradi v pravem času, ko so laježi najbolj enakomerni in najglasnejši, to vajo ponavljamo večkrat zaporedoma. Bistvo je tudi, da se pes ne dotika markerja, saj to ni zaželjeno po pravilniku.





-POLOŽAJI MARKERJA: treniramo tudi različne položaje (sedaj bomo bolj začeli:))), markerji so tako v sedečem, čepečem in ležečem položajo (obešence smo samo enkrat poskusili, psi so imeli kar nekaj problemov z nakazovanjem). Pomembno je, da potreniraš vse položaje, saj lahko psi med resnično akcijo in nenazadnje tudi na izpitih najdejo ponesrečence v različnih položajih in jih oblajati.

- USMERJANJE: v gozdu je zelo pomembno in koristno usmerjanje, saj z njim zelo natančno pregledaš iskalno območje. Usmerjanje vadimo s kantami na travnikih, potem to znanje prenesemo v gozd. Je pa zelo zaželjeno, da je v začetni fazi lahek, ne preveč zaraščen in pregleden teren, saj pes dela na takšnem terenu lažje in ohranja bolj ravne linije. Usmerjanje vadimo tako, da dva markerja skrijemo, vsakega na svojo stran, psa usmeriš v eno stran, ko pes markerja najde in ga oblaja ter dobi nagrado, ga pokličeš in usmeriš na drugo stran k drugemu markerju. Po najdbi se marker v ravni liniji premakne za cca. 20 korakov naprej in tako psa ponovno usmeriš v drugo stran, to naredimo večkrat zapored. Ravne linije pa smo trenirali predvsem z motivacijami. Pri takšnem usmerjanju imajo markerji hrano, pri zadnjem pa pes dobi igračo in tako zaključi z iskanjem. Problem pa se je pojavil pri naših borderjih, ki niso nekako navdušeni nad hrano, zato sva z Evo poskusili narediti isti sistem z igračami, pri vsakem markerju dobi igračo, jo prinese do tebe, se malo pocufa, jo spusti in ga usmeriš naprej v drugo smer. Včeraj sva prvič prakticirali takšno taktiko in se je kar obnesla, čeprav se je Tii in Hillu čisto mešalo od vseh igrač, ki sta jih dobila. Odločili smo se tudi, da bomo usmerjanje vadili tako, da bomo markerja skrili na eno stran, psa poslali v drugo, kjer ne bo markerja, ko se bo vrnil k tebi, ga pa boš usmeril v drugo smer, kjer pa bo marker. To zaporedje (po število usmerjanj v različne strani) bomo spreminjali, tako da pes nikoli ne bo vedel, v kateri smeri ga čaka marker.


Upam, da sem blog napisala razumljivo...:)))) Mislim, da je najboljša taktika, da se pred vsakim treningom odločiš kateri sklop boš potreniral in v tem kontestu potem tudi potreniraš. Je pa izredno pomembno, da posvetiš veliko časa tako usmerjanju, razdalji, iskanju brez motivacije, oblajanju, saj lahko le tako dobro natreniraš sistematično iskanje v gozdu, ki ti pride prav na izpitih, preizkušnjah in tekmah, pa mogoče tudi za resnične akcije. Bistvenega pomena pa je kondicija, ki jo mora imeti pes, saj je tovrstno iskanje za psa zelo naporno. Osebno so mi treningi v gozdu zelo pri srcu, edino kar me resnično moti, so klopi, ki v zadnjem času na naših koncih kar mrgolijo. Ne vem, ampak glede na ponudbo na trgu sama še vedno nisem našla zaščite, ki bi na mojem psu 100% delovala.