četrtek, 20. januar 2011

petek, 14. januar 2011

Marley & me



Čeprav sem si film ogledala dvakrat, sem te dni v roke vzela tudi knjigo, ki je seveda fantastična. Mislim, da jo mora prebrati vsak lastnik psa, saj se lahko vsak izmed nas najde v kakšnem delu knjige. In ne morem si kaj, da ne bi napisala nekaj meni najljubših citatov avtorja Johna Grogana.

"Človek se lahko nauči veliko od psa. Marley nas je naučil, da je treba vsak dan preživeti sproščeno in radostno, da je treba izkoristiti trenutek in slediti svojemu srcu. Naučil me je ceniti preproste stvari- sprehod po gozdu, sveže zapadli sneg in dremanje na žarku zimskega sonca. Ko se je postaral in zbolel, me je naučil optimizma v težavah. Še posebej pa me je veliko naučil o prijateljstvu, nesebičnosti in predvsem o neomajni zvestobi."

"Ali je mogoče, da pes- kateri koli pes, posebej pa prismuknjen in neukrotljiv, kot je bil naš- pokaže ljudem tisto, kar je v življenju res pomembno? Prepričan sem, da lahko. Zvestoba. Pogum. Vdanost. Prostodušnost. Radost. In tudi stvari, ki niso pomembne. Psi ne čutijo potrebe po razkošnih avtomobilih, velikih hišah in po oblačilih znanih modnih oblikovalcev. Statusni simboli jim ne pomenijo nič. Zadovoljni so s palico, prepojeno z vodo. Pes drugih ne presoja po barvi, veroizpovedi ali družbenem statusu, ampak po tem, kakšni ljudje so. Psu je vseeno, ali si bogat ali reven, izobražen ali nepismen, pameten ali neumen. Daj mu svoje srce in dal ti bo svojega. V resnici je zelo preprosto, pa kljub temu ljudje, toliko modrejši in višje razviti, tako težko dojamemo, kaj je zares pomembno in kaj ni."

sreda, 22. december 2010

VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!!!!

Zimske radosti v Kranjski Gori



Včasih slike povedo več kot besede...
Ogledali smo si:
- dolino Tamar (Dom v Tamarju)
- Krnico (Koča v Krnici)
- Mihov dom
- slap Peričnik (Koča pri Peričniku)
- Tromejo
- Zelence






















sobota, 11. december 2010

Zaključna vaja ERPS pod Storžičem 2010








Tako kot povsod drugje imamo tudi reševalci svoj zaključek, ki so nam ga pripravili v planinskem domu pod Storžičem. Skozi cel dan je bila planirana vaja, popoldne podelitev priznanj, zvečer pa nazdravljanje uspešnemu letu. Vaje smo se udeležili Ana, Darja, Aljaž in moja malenkost. Zborno mesto je bilo zjutraj ob osmih na spodnjem parkirištu, saj cesta do planinskega doma ni bila prevozna, zato smo mogli do doma uro pešačili. Dobro ogreti smo uspeli prišli do cilja, kjer so nam Tržičani pripravili zanimivo zaključno vajo,ki je obsegala štiri zelo zahtevna in naporna delovišča. :) Razdeliti smo se morali v skupino po tri, našo osmo skupino smo zastopale dve Celjanki in Ljubljančanka. :)



Na prvem delovišču smo imeli tri poskuse oziroma mete, da smo preizkusili našo natančnost meta.







Na drugem delovišču smo morali preiskati teren, naša naloga je bila pobrati vse stvari, ki jih najdemo po poti in jih prinesti do ceste. Seveda se nam niti ni sanjalo, kaj nas čaka na terenu, zato smo imele kar nekaj težav z najdbo. Po navodilih vodje delovišča nam je le uspelo najdi iskano stvar in sicer tri flaške poživilne pijače. :)





Naslednje delovišče je bilo meni najbolj zanimivo, saj so nas čakale smuči, s katerimi smo morale vse tri skupaj odpeljati časten krog. Seveda je bilo smeha, zraven pa nas je spodbujalo kar nekaj navijačev. Kako nam je uspelo odpeljati tisti krog, še zdaj ne vem, glede na to, da sem bila večino časa na riti. :)







Zadnje delovišče pa je bilo nabiranje drv za hudo zimo,ki prihaja v naše kraje. :) En član skupine je moral imel zavezane oči, drug pa ga je moral s ploskanjem usmerjati do drv. Nabrale smo jih kar sedem, tako da nas letos sigurno ne bo zeblo.





Popoldne je sledila podelitev priznanj vsem vodnikom, ki so s svojimi psi opravili izpit prve stopnje ter vsi, ki so si prislužili naziv "vodnik reševalnega psa", saj so s svojim psom opravili izpit druge stopnje. Podelili so priznanje tudi najbolj uspešni vodnici tega leta,ki je postala Katja Skulj, saj je s svojo Minny uspešno opravila kar tri izpite. Vsem še enkrat iskrene čestitke! Tudi midve s Tio sva dobili priznanje, katerega sem bila seveda zelllooo veselllaa. :)))) Tako bo priznanje romalo v častno mesto v fasciklu, značka na Tiino ovratnico, nalepka pa na avto.:)