Še en trening

Spet en lep torek, od doma sem šla ob pol štirih, domov pa sem prišla ob devetih. Ja, to so reševalski treningi, nikoli ne veš, kdaj boš prišel domov. Saj ne, da samo treniramo, po koncu sledi zaslužena pijača in seveda čvek v najboljši gostilni na Ljubečni, v Vrčku. :)

In kaj sva s Tio počeli danes? Malo sva povadili kupe (eno rundo), poudarek je bil na razdalji, ki jo je morala Tia preiskati. Prvi marker je bil skrit čisto na koncu kupov, tako da se je Tia kar nekaj časa matrala, preden je prišla do njega. Seveda je morala najprej preiskati do sedaj vse znane grobove in ker se notri ni nihče skrival, se je odločila, da bo zaupala svojemu nosu. Tako je dobila markerja v nos, ga našla in lajala do mojega prihoda. Drugi marker jo je motiviral in se skril čisto na drug konec, Tia se mi je nekako izmuznila iz ovratnice (danes sva sprobali čisto novo, ki je malo širša in gre čez glavo-slabost pri motivaciji:)) in šla iskat, seveda se ji sploh ni zdelo potrebno, da ji to jst ukažem. Ona že ve kaj dela v svoji službi (tako Grega reče reševanju). Me je pa zelo presenetila, da je iskala kar nekaj časa in to zelo intenzivno, ni bilo čutiti neke nervoze in pretirane vzhičenosti (včasih se ji je mešalo, ko je šla v prvi rundi iskat), niti se ni ozirala name, ...super v glavnem (malo se je morala umiriti, upam da bo tako ostalo). V drugi rundi sva po dolgem času naredili iskanje v ruševini in sicer prvega v tunel (kjer je popolna tema). Spustila sem jo na začetku hodnika in ona veselo na delo. Spet je prvega iskala kar nekaj časa, ne moreš verjeti, čisto umirjeno (umirjeno v smislu, da ni bila preveč vzhičena, še vedno išče s svojo značilno hitrostjo za borderja), kar nekaj časa je vztrajala na mestu, kjer so bili za prejšna iskanja skriti markerji in iskala možne poti do njih. Potem sem jo usmirila v tunel, najprej je takoj prišla ven, nato pa še enkrat noter in nato najdba markerja. Mi je pa marker povedal, kako suvereno je prehodila čisto temačen tunel, šla je brez problema do konca in pobrala vonj šele nazaj grede. Spet sem bila presenečena, da je tako odreagirala na temo, sicer ji ponavadi ni delala nekih velikih problemov, samo bolj previdno in z rezervo je hodila (mogoče pa se ga je že napiflala). Nato pa še motivacija v en prostor, kjer je Tia morala premagati kup neprijetnega materiala, marker pa se je zakril na koncu tega prostora. To Tii ne predstavlja problemov, saj ima ponavadi zanimive ideje kje se lahko hodi in kam ona lahko skoči ali spleza. Ni kaj, vedno znova me preseneča, tako ali drugače, življenje z mojo Tio res ne more biti enolično in dolgočasno! ;)