Vrvna tehnika v Turncu in vaja orientacije

Spet smo preživeli eno lepo in poučno nedeljo. Ob pol enajstih smo se napokali v Barbarin avto kot vsa vikend do sedaj, zadaj v boksu pa sta si delali družbo še Tia in Luna. Čakala nas je zadnja vaja vrvne tehnike, ki smo jo opravili v plezališču Turnc in zraven smo lahko vzeli tudi pse.





Pred dvanajsto smo bile pripravljene za akcijo, vendar so imele skupine nekoliko zamude. Ko smo preverili prisotnost, smo skupaj predelali nekaj teorije, nato pa smo šli po hitrem postopku v akcijo. Postavljena je bila žičnica, po kateri si se spustil z vrha na varna tla. Ker se nam je nekoliko mudilo, smo se vsi spustili samo enkrat in prvič sem se spustila kar s Tio. Najbolj me je skrbela njen nahrbtnik za spuščanje, ker je deloval ogromen in nisem bila prepričana, da se Tia ne bi mogla izmuzniti ven. Sama sem se počasi pripravila na spust, fantje so mi oblekli ter zavarovali Tio in nato so mi jo dvignali, jaz sem si jo vpela in že sva se spustili na varna tla. Moram reči, da me je Tia prijetno presenetila, ker je vso situacijo prenašala izredno mirno, brez posebnega strahu. Edina posebnost je bila ta, da so me spodaj vprašali, če vem, da ima moj pes eno taco zunaj. Mene je skoraj kap zadela, potem smo ugotavljali, ali so ji jo pozabli dati noter, vendar je bolj verjetno, da ji je uspelo nekako povleči ven, saj je bila vreča res ogromna. Bodo mogli uvesti številke teh prenosnih vreč! :)













Po koncu smo se hitro odpravili v Celje, kjer nas je čakal Miha in orientacija. Z Ano sva se prvi odpravili do treh kontrolnih točk, družbo pa sta nama delali Tia in Luna, ki sta imeli še vedno ogromno nepotrošene energije, ki pa je proti koncu že vidno kopnela. Prvi dve točki sva našli brez posebnega napora, vmes sva še našli čas za foto shooting. Tretja točka pa nama je povzročila kar nekaj sivih las, saj sva preveč zaupali azimutu, ki naju je tokrat pustil na cedilu. V glavnem, odločili sva se, da še nisva dovolj hodili in sva zašli skoraj enkrat predaleč kot se je v resnici skrivala kontrolna točka. Še GPS naju je pustil na cedilu, hvala bogu, da naju ni kondicija. Vse se je srečno končalo, malo sta naju rešili Iva in Barbara, malo pa sva se znajdli sami. Seveda ne moreva pokazati vsega znanja na vaji, morava prišparati nekaj presenečenj še za nedeljo!











Zdaj pa se začne malo bolj naporen teden, saj nas v soboto čaka izpit iz vrvne tehnike in prve pomoči psu, v nedeljo pa še izpit iz orientacije! Go go go go KDRP Celje! :)