NOV ZAČETEK

Danes je bil moj prvi dan v novi službi! In bilo je zanimivo, sproščeno in zabavno. In bil je prvi dan, ko nisem šla na plavalne tečaje. In moram povedati, da "svoje" otroke zelo pogrešam. Zadnja štiri leta sem z največjim veseljem hodila v najboljšo službo, na bazen otroke učiti plavati. Včasih so me jezilo kot strela, ampak vseeno je to najbolj zabavna služba. Vendar na žalost se samo z njo ne moreš preživljati, te pa resnično obogati. Zakaj? Ker so otroci najbolj iskrena bitja, ki jih enostavno včasih opazujem z odprtimi usti in se čudim. Čeprav pa me včasih tako jezijo, da rečem, da še dolgo ne bom imela svojih, seveda se hecam. :)

Ampak...otroci so najbolj prisrčni, ker me ne spoznajo oblečene in me čudno gledajo, ko me vidijo na sprehodu, v kopalkah me takoj spoznajo (obratno od odraslih :)), ko se te leta potem, ko si jih učil, tudi spomnejo in ti stečejo v objem, ko ti dajo med tečajem poljubčka samo zato, ker vedo, da damo poljubček tistemu, ki ga imamo radi, zato ker se tako radi stisnejo k tebi in ti rečejo "rad te imam"...Včasih sem se tudi nasmejala...ko ti punčka pove, seveda ne da bi jo spraševala, da je njena mama bolana na luliki in da je zdaj vse super-kako se ne boš nasmehnil, ko te vabijo na svoje rojstnodnevne zabave, ko te učijo o spidermanu, gormitih, barbikih, ko so tako prestrašeni in vsi delajo vaje kot navite urice, ko jim rečem, da jih božiček gleda čez eno špranjico in da on vse vidi in ve,...Res takšno delo te bogati in osrečuje. Po 15 letih si pač zasvojen s klorom in vodo, brez tega si ne moreš več predstavljati življenja. Zato pa se tudi nisem poslovila, ker vem, da jih bom kmalu obiskala na bazenu. :)