B Bh izpit

Pa sva to soboto spravile pod streho še en izpit in sicer izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in s strokovnim izpitom za vodnika psa spremljevalca, uradno imenovan kot B-Bh izpit. Izpit B-BH spada med nižjo stopnjo programov šolanja. Izpit lahko opravljajo vsi psi, ne glede na velikost, pasmo ali rodovnik, najnižja starost psa pa je po novih pravilih 14 mesecev.

IZPIT ZA PSA SPREMLJEVALCA NA POLIGONU

Sestava tega dela izpita in točke:

Vodenje na povodcu……………………...20 točk
Prosta vodljivost…………………………...20točk
Sedi v gibanju ……………………………...20 točk
Prostor v gibanju in odpoklic………...20 točk
Odlaganje psa………………………….…...20 točk
Skupaj………………………………………...100 točk



PREIZKUS OBNAŠANJA V URBANEM OKOLJU

Preizkus obnašanja v urbanem okolju sestavljajo vaje s katerimi se ugotavlja vedenje psa v odnosu do okolja. Zajemati mora vsakdanje situacije in se ne sme izvajati v neposredni bližini matičnega društva. Posamezni preizkusi se ne ocenjujejo s točkami. Za oceno je pomembno, kako se pes obnaša skozi celotno vajo. Preizkus ne vpliva na točkovanje pri poslušnosti na vadbišču. Če se pes vede agresivno, se lahko psa diskvalificira iz izpita.



Potek preizkusa: srečanje s skupino ljudi (oseba iz skupine pri tem pozdravi vodnika), s kolesarjem (ob vožnji mimo vodnika in psa tudi pozvoni), z avtomobili (vžig avtomobila, loputanje z vrati, hupanje), s tekači ali skejterji ter srečanje z drugimi psi. Nato sledi še obnašanje privezanega psa in obnašanje do drugih živali, kjer vodnik psa priveže na stabilen predmet in odide iz njegovega vidnega polja. Nato se mimo navezanega psa sprehodi drug vodnik s psov.

S Tio se kaj veliko na ta izpit nisva pripravljali, saj sva imeli teden dni prej reševalski izpit, glede na to, da je po mojem mnenju reševalska poslušnost dosti težja, nisem želela Tie učiti samo B-bh sheme, zato sem delala z njo pred izpit vse vaje mešano. Na izpitu je seveda moj pes dve vaji v gibanju pomešal, zato sem vedela, da jo moram malo bolj pripravljati na vaje v gibanju, ker sta tako sedi v gibanju in prostor v gibanju vsak po svoje vredni 20 točk, kar je precej veliko glede na malo število vaj, ki jih moraš opraviti. Zato sem po reševalskem izpitu pljunila v roke in začela mojega škrata piflati B-Bh shemo, to mislim predvsem zaporedja sedi v gibanju in potem prostor v gibanju. Med tednom je vse kazalo bolj tako tako, Tia ima namreč eno lepo navado, ali se ob mojem ukazu sedi v gibanju vrže dol (ampak dobesedno, ona ne pozna počasnega uleganja) ali pa stoji kot lipov bog, kot da ji ni nič na tem svetu jasno. :) Najbrž sem tu velikokrat sama kriva, da s svojo mimiko nezavedno vplivam nanjo, tako da je po mojem več krivde na meni. :) Seveda pa tamala zna že vse vaje v gibanju kar nekaj časa, ampak ona ima en problem. Pozornost imam fantastično, ves čas (ampak res ves čas!!!) me gleda gor, še pomežikne ne :) in ona ves čas čaka v polni pripravljenosti kaj bo naslednje...nikoli je malo ne odnese, ali da bi se malo zamislila, ne ona napeto čaka, pa čaka in čaka...in ko ji ponavadi dam en ukaz, ona v svoji glavi naredi svoj scenarij in na hitro naredi tisto kar ona misli, da naj bi. Je pa res problem pri teh naših borderjih, da prehitro povezujejo svari in včasih že sami vedo kaj morajo narediti...moraš šolanje resnično narediti pestro, nikoli po enakem tempu, vse dejavnike moraš menjati,... Ups, malo sem se razpisala...:)) Kar je bistveno, je to, da sem hotela povedati, da me izpita sploh ni bilo strah, malo pa me je skrbelo, da bo Tia pomešala vaje v gibanju, ki jih pa na srečo ni! :)



V soboto smo se že ob pol sedmi uri zjutraj zbrali na našem ljubem domačem poligonu, ki bo počasi postal moj drugi dom. :) Izpit smo opravljale štiri članice našega društva in sicer Eva, Ana, Iva in moja malenkost. Ne smem pa pozabiti Maje, Iris in Vasje, ki so opravljali osnovni tečaj pri Tomiju. Najprej smo odpisali teorijo, ki nam ni delala nobenih težav, nato pa je bila na vrsti poslušnost. S Tio sva nastopile v paru z Luno in Ano, že prej pa sva se z Ano odločili, da najprej midve oddelava, Ana&Luna pa odlagata. Tia je svoj del odpeljala fantastično in sem resnično ponosna nanjo. Vem, da zna še kakšen atom bolje, vendar je to normalno v stresnih situacijah. V glavnem, Tia je vse vaje opravila odlično, nimam nobene pripombe, eno točko sva izgubili pri odpoklicu iz prostora, prihod je bil super, razen sedenje pred mano je bilo nekoliko postrani, eno malo napako pa sem naredila še jaz, ko sem prehitro pred koncem proste vodljivosti naredila en gib, ki je bil za Tio znak da je konec vaje in se je ona veselila in skočila, gledalci pa so mislili, da sem jo pohodila. :)))) Tako sem zelo ponosna na osvojenih 99%. Zelo pa sem ponosna tudi na besede sodnika, ki naju je zelo pohvalil in rekel, da je videl zelo dober nastop psa in strokovno vodenje vodnika! Juhuhuhu, pohvala za obe! :)))Tudi v urbanem okolju Tia ni imela nobenih težav in se je vedla vzorno!

Izpit smo opravili prav vsi, še posebej pa čestitke mojim sotrpinkam, ki so ponovno pokazale, da so iz pravega testa! :)))

Midve s Tio pa hitiva novim zmagam naproti!

TIA JE POSTALA REŠEVALKA! :)

Po dolgem času se spet javljam...malo sem kar jezna sama nase, da se ne spravim zraven računalnika, ampak zadnje tedne je bilo zelo napeto. V novi službi imam toliko dela, da se včasih sploh ne vidim ven, tako da zvečer sploh nočem oplaziti računalnika s pogledom, kaj pa da bi sploh kaj napisala...:))) Ja tako je, če ponudiš svojo pomoč vsakomur, potem imaš hitro veliko dela. Ampak moram poudariti, da v službi resnično uživam. :)) (če slučajno to moj direktor bere!! :)))))))))

V glavnem, v nedeljo 20.06.2010 je bil en tak čudovit dan, ki si ga bom zapomnila za celo življenje. Tia je uradno postala pes reševalec, saj je uspešno opravila izpit za psa iskalca pogrešanih oseb na terenu prve stopnje, ki se strokovno imenuje IPR/PO-1/N, ta veliki N pomeni nacionalna preizkušnja, torej brez streljanja. Ker sva imeli s Tio probleme s streljanjem na aprilskih izpitih v Celju, sem se odločila, da grem junija poskusiti nacionalko. Problem je namreč, da si Tia prehitro ustvari sliko o vsem in tako sem želela, da gre ponovno skozi izpitno situacijo poslušnosti, vendar brez streljanja. Večkrat se mi je na treningu dogajalo, da je hitro vse povezala s situacijo izpita in rahlo zmrznila v smislu, da je čakala, kdaj bo poknilo in kje. Ta najin izpit ne pomeni, da sva se predali in da sva zadovoljni s tem izpitom, zdaj sva dobili še več motivacije, da odpravimo težave s streljanjem, upam, da nama bo uspelo. Plašilka bo postala najina najboljša prijateljica in bo z nama vsepovsod! :) Sigurno pa ne bom šla na naslednji izpit, če ne bom prepričana, da se Tia obvlada med streljanjem. Moram pa poudariti, da imava veliko dobrih prijateljev, ki naju že zdaj sprašujejo kdaj bomo začeli s streljanjem, tako da po sobotnem Bbh-ju pljunemo v roke in začnemo. :) Tako kot je enkrat naša Darja rekla, da bo Tia prišla na naslednji izpit direktno iz jage! "Kje se tu strelja???" :))))))

Torej, v nedeljo smo se Zoran, ki je z Lokom opravljav IPO/2 in navijačem Žigom odpravili ob 4.30 uri na deževno pot v Tolmin. Deževalo je kot za stavo, tako da me je res skrbelo, kaj nas čaka v Tolminu. Na poligonu smo najprej imalo potrenirali, nato smo izžrebali številke, potem pa se počasi pripravili na izpit. Seveda sem imela srečno roko in sem si izžrebala 1, Zoran pa 5, tako da sta se najina izpita čisto pokrivala in tako nisva mogla navijati in gledati drug drugega. Moram pa še pohvaliti svojo sodnico Jernejo Ternovec, ki je resnično odlično in korektno opravila svoje delo in mi prisodila zaslužene točke.

Pa da na kratko opišem vsako diciplino:
POSLUŠNOST:
Najprej je bila na vrsti poslušnost in prav tako sva bili prvi na vrsti, da pokaževa kaj znava. Tia se je dobro odrezala, zamešala je vaje v gibanju, vse tri vaje v gibanju so bile zanjo prostor v gibanju (namerno en mesec nisem delala prostora v gibanju:))))), pa se mi zgodi tole), pri aportu je bila moja napaka, da sem prehitro nastavila roke, med tem gledala sodnico in Tia je izpustila aport, pri plazenju sva izgubili pol pike, ker prehitro in preposkočno plazi. Drugače pa je delala zelo dobro in tudi odležala. Prislužili sva si 43 pik. Seveda je tisoč stvari, ki jih vidim, da bi jih lahko popravila, vendar sem izredno zadovoljna z njenim delom. Moram povedati, da je Tia moj prvi pes in da prvič grem skozi vse faze šolanja, prav tako jaz kot vodnica prvič prestajam "muke" pred izpitom, prav tako pa je Tia stara komaj 20 mesecev.

OVIRE:
Po poslušnosti so bile na vrsti ovire, ki so meni zelo ljube. :) Tia jih premaguje zelo dobro, vendar je na izpitu napravila nekaj grešk. Na lestev mi je zbezljala sama, tako da sva izgubili 3 pike, preskok pa je preskočila tako, da se je z zadnjimi nogami dotaknila zadnje letvice, tako da sva za preskok izgubile vse točke. Detaširanje je bilo zelo dobro, moram poudariti, da je deževalo in da so bile mize zelo mokre, moj nori pes pa je šprintal na prvo mizo kot pri norcih in seveda je poletela čez mizo, vendar je hitro prišla k sebi in se vrnila na mizo in na njej stala, na drugih dveh je tudi iz varnosti stala, čeprav sem jo učila prostor na mizah! :)))) Hvala bogu, da je na vseh treh naredila enako! :))) Malo šova je naredila še pri prenašanju psa, ko je oblajala svojega prenašalca. :) Mala je res faca. :) Na ovirah sva dobili 41točk.

ISKANJE:
Za iskanje me sicer ni tako zelo skrbelo, ker ponavadi z največjim veseljem išče, res pa je, da sem na sploh zelo malo trenirala gozd. Med iskanjem sem jo poskušala čim več usmerjati, glede na to koliko sva do zdaj trenirali, lahko rečem, da je super pregledovala teren, vsaj tako se je meni zdelo. :) Prvega markerja je kar hitro dobila v nos in ga oblajala, dobili sva odlično oceno, potem pa je malo zamuštrala pri drugem. Ko je našla drugega, je začela lajati, jaz sem prijavila in v tistem, ko sem šla k njej, se je vrnila k meni in sem jo še enkrat poslala in nato je spet oblajala markerja kakor ona zna. Načeloma z oblajanjem v gozdu nimava nobenih težav, ampak tako kot je Mateja rekla, psička je še zelo mlada in ponavadi se naši psi prav na izpitih spomnejo, da ti bodo dali en nov problem za razvozlat! :) Ne vem kaj ji je bilo, da se je vrnila, nimam pojma in se nočem preveč obremenjevatri s tem, bomo videli, če bo naprej še delala podobne stvari, bomo pa razmišljali o rešitvah. :) Za drugega markerja je dobila zaradi tega, ker ga je zapustila zadostno oceno. Tako si je skupaj prislužila 148 točk, kar sicer ni ne vem kakšen rezultat, ker vem, da lahko naredi še vellliiikkkkooo bolje, ampak izpit pa sva naredili!!!! Juhuhuhu!

Žal nimam nobene slike iz prvega izpita, ker nisva imeli zraven navijačev, so pa pridno navijali doma in sigurno nekaj prinesli k temu, da sva uspešno opravili s prvim izpitom. Moram pohvaliti Zoran&Loka, ki sta razturala na izpitu in tako pometla s svojim zadnjim izpitom! Super stal, res je njuno delo prava paša za oči! Uspešno sta svoj krst prestala tudi Eva&Hillček, ki sta razturala v Ljubljani in Hill si je prislužil naziv reševalni pes! Še enkrat bi se rada zahvalila mojim puncam in fantom, ki so mi nesebično pomagali na treningih, se skrivali ob nemogočih razmerah in jim nikoli ni izginil nasmeh iz obraza, ki so dodatno prihajali na treninge, če sem želela kaj potrenirati...:) Največja zahvala pa gre Evi in Ani, ki sta resnično zasluženi, da sva danes tu kjer sva. Tisočkrat hvala!!! :))) In kot sva se že enkrat pogovarjale z Evo...ni naključje, da sva prvi izpit opravile v Tolminu in da je deževalo...tudi Eva ga je s svojim Mixom! :))))

Prve sanje in želje sva s Tio uresničile, vendar je to šele najin začetek in že strmiva k novim ciljem! :)

Vaja "REŠUJMO ŽIVLJENJA" v Novem mestu

V soboto, 22.05.2010 smo se zbrali na reševalski vaji v Novem mestu, ki je bila razpisana tako za začetnike kot tudi za stare mačke. Celjanarji smo štartali ob šesti uri zjutraj, še dobro, da smo se odpravili tako hitro, saj nam naš kombi ni dovoljeval kakšnih pretiranih hitrosti (povprečna hitrost je bila 75km/h, rekord smo podrli na avtocesti po hribu navzdol-celih 100 km/h :))). Vzdušje je bilo itak fenomenalno, prav tako smo skrbeli (še posebej Zoran), da so naše trebušne mišice delale na polno. Ne smem pozabiti omeniti, da smo včasih res komaj speljali in včasih smo celo dvomili, da bo kombi zdržal do konca. Vendar se stara sablja ni predala in tako nam je uspelo. Upam, da nam bo takšnih voženj še kar nekaj, saj me spominjajo na "stare čase", ko smo se s plavalci odpravljali na tekme in priprave.




Razporejena sem bila v drugo skupino, katero je vodil Grega, znotraj le-te pa smo se razdelili v skupino začetnikov. katero je vodila Jasna in skupino z opravljenimi izpiti, katero je vodil Grega, pomočnica pa je bila Lidija. Na prvo delovno točko smo se odpravili ob 8.50, kjer nas je čakalo iskanje v gozdu. Druga skupina je iskala v strelcih, mi pa smo se sami odločili, kaj bi potrenirali. Sama sem naredila dva iskanja z motivacijo, bistvo mi je bila dolžina in pa seveda tuji markerji (moram izredno pohvaliti organizatorje, ki so na vsakem delovišču priskrbeli markerje). Tia je svoje delo odlično opravila, sploh dobro je bilo njeno oblajanje.






Do drugega delovišča smo se malo sprehodili, čakal nas je prevoz z gumijastim čolnom na drugo stran Krke, kjer smo povadili prvo pomoč (oskrba ran), nato je sledila vožnja s čolnom nazaj in na drugem bregu oživljanje. Tia je bila najbolj navdušena nad čolnom, saj smo se lansko leto res ogromno prevozili s čolnom, tako da je bila vožnje že čisto navajena. Prav komaj je čakala, da se bo lahka zagnala na čoln. :) Tudi povijanjenam je šlo zelo dobro od rok, za oskrbeti smo imeli hudo krvavitev iz podlahti in pa zlom.





Na tretje delovišče so nas peljali s kombiji in prikolico, čakala nas je ruševina, ki sama po sebi sicer ni bila tako zelo zanimiva (za nas ruševinarje), bila je prazna stavba s praznimi prostori, vendar je za pse to zelo dober trening, da pridejo na nepoznan teren. Ponovno smo se razdelili v skupine, sama sem s Tio naredila eno iskanje, delala je zelo dobro, še posebej mi je bila všeč njena samostojnost in to, da se je brez problema oddaljevala od mene.








Na četrto delovišče so nas spet peljali s kombiji, čakala nas je vrvna tehnika. Ker sem imela še vedno izposojeno opremo od naše Majde, sem se odločila, da malo obnovim znaje in da splezam na vrh. Moram reči, da mi je šlo kar dobro od rok, dvignila sem se s pomočjo nožne in prsne prižeme, dol pa sem se spustila s pomočjo desonderja. Moram pa povedati, da me zaradi vrvne tehnike kar močno daje musklfiber.:)) Ni kaj, pač se staram. :)))






Na koncu nas je čakala hrana in seveda deci domačega cvička (hvala Simoni), pa seveda dolgi pogovori o naših pesjanarjih. Res moram pohvaliti organizatorje (posebej Cvetko), ki so res dali vse od sebe in nam omogočili en lep dan. Upam, da bo še veliko takšnih vaj, če ne druga, pa se zagotovo vidimo v Novem mestu leta 2011! :))

NAJVEČJE CVETKE!

Že dolgo časa se spravljam napisati vse cvetke, ki so bile izrečene na račun Tie ali same pasme. Ni mi potrebno posebej omenjati, da hvalabogu še vedno veliko ljudi ne pozna pasme borderski ovčar, čeprav se njihova popularnost vztrajno dviguje, kar po mojem mnenju ni najbolje, saj večina ne dobi realne slike.


Največje cvetke:

- "veš, ta pes se pa že rodi pameten!"
- "a Tia nastopa v reklami za Belinko?"
- "a si videla, da je točno take barve pes kot Tia in nastopa v oddaji Slovenija ima talent???"
- "ta pes pa vse zna, kar hočeš!"
- "a je Hill sin od Tie?"
- "a sta to bratec in sestrca(Lok&Tia)?"
- "to je pa najpametnejši pes na svetu, res!"
- "a to je husky?sam ni čisto tapravi, ker nima modrih oči!"
- "veš, če bi mi imeli hišo, bi tudi imeli borderja!"
- "a Tia je kakšna pasma?kaj to?kako ste že rekli???broderski ovčar?"
- "mi smo pred 20 leti imeli čisto enakega, res, ne morem verjeti, da je iste barve kot naš!"
ZMAGOVALANA:
- "o fak stari pazi lisica!!!" -si predstavljate odziv fanta, ko sem prišla iz gozda s povodcem v roki...:)))


Zdaj sem že dobila občutek, kdo se resnično zanima za pasmo in se je pripravljen o njej tudi veliko naučiti. Vsi vemo, da velikokrat borderji niso primerni za prvega psa, razen v primeru, da narediš prej veliko študijo. Takšni, ki se iskreno zanimajo, jim z veseljem postrežem s koristnimi informacijami in jim pomagam. Tisti, za katere že takoj vem, da bi imeli pametnega psa ali pa bi imeli borderja, ker je to najpametnejši pes, ali pa zato, ker so videli v oddaji, da lovi frizbi ali pa so videli reklame, jim začnem težiti, kako veliko se je potrebno ukvarjati, naštejem nekaj morebitnih negativnih lastnosti, povem, da radi pasejo vse mogoče, tudi otroke in avte...in takšni takoj rečejo, da pa to že ni za njih. Tiste taprave pa to ne odvrne. :)

Pester vikend! :)

SOBOTA, 8.05.2010


V soboto smo se odpravili v Varpolje na poligon z namenom, da preizkusimo kako se naši psi obnašajo na tujem poligonu. Že sama lokacija je prečudovita, tako da je odličen trening že bil zagotovljen. Eva&Hill&Lola, Ana&Lunica, Darja&Bona, Aljaž&Chaky, Karmen&Bambi in moja malenkost ter seveda Tia smo se že v zgodnjih urah odpravili proti Mozirju, vreme sicer ni kazalo na najboljše, vendar smo moči nabrali na kavici v Mozirju, kjer drugače prodajajo najbolj okusne domače ajdove žemljice iz krušne peči. Njami...:) Poligon v Varpolju je resnično urejen, dejansko sta dva poligona, ovire so postavljene v senci na eni strani, poslušnost pa se lahko dela v ograjenem poligonu, ki je na drugi strani.





Poleg klasičnih ovir imajo na razpolago tudi bolj specialne ovire, se pravi za bolj izkušene pse. Te ovire so v bistvu sestavljanke klasičnih ovir, le da so nekoliko otežene. S Tio sva najprej naredile ovire, poskusile sva kar izpitno situacijo tudi z namenom, da se preizkusiva na tujem poligonu, kjer ne poznava teren in da pokaževa Karmen kako izgleda izpit premagovanja ovir. Tia se je odrezala fantastično, premikajoči most je premagala brez težav, prav tako gugalnico, ki je kar močno udarila ob prelomu in Tia se ni prav nič prestrašila, lestev ji je šla gladko od nog, sicer ni bila med bolj težavnimi, saj je imela široke prečke, le dostop do nje je bil nekoliko otežen, vendar si je takoj prišla gor kako se stvari streže. Pri preskoku sva si odstranili 3 palice, saj imava ponavadi težave, da si Tia ne vzame dovolj zaleta in se prepozno odrine, potem je odlično preskočila, tunel je šel kot po maslu, najbolj pa me je presenetila na neprijetnem materialu, ki je bil na videz zelo lahek (dve paleti+pleh+žice), vendar smo potem ugotovili, da je psom delal kar nekaj težav, vendar ga je Tia naredila prav piflarsko (Eva naju je ful pohvalila), po moje bi ji na neprijetnem materialu postavil karkoli in ona bi šla poleg-moram pa povedati, da sva ga vadili do onemoglosti, ker je rada prehitevala...seveda, kaj bo borderju zanimivo počasi hoditi, on najde vedno hitrejšo rešitev...:)





Detaširanje je tudi opravila odlično, problem je imela samo pri eni mizi, ki se je zelo slabo videla, zato jo je malo iskala in je že hotela skočiti na tunel, pa na preskok,...potem ji je kapnilo kam sem kazala in je dokončala vajo. :)
Glavni cilj pri najini poslušnosti je sedaj dobiti nazaj Tiino sproščenost (po poku na celjskih izpitih) in moram reči, da sva na dobri poti. Po dolgem času je spet pokazala svoj poleg, juhuhuhuhu, ko nasloni glavo na mojo nogo, dvigne visoko gor rep-ja to je tisti najin poleg. :) Poskusili smo tudi skupino, s katero Tia sploh nima težav, prav tako sva naredili nekaj vaj v gibanju, katere rade malo pomešava, ampak jaz se ne sekiram preveč, malo sva povadili aport, odpoklic in plazenje. Na koncu pa še vaja naprej (na skrivaj sem ji postavila tarčo, ki je ni mogla videti na razdalji 40 metrov), katero je fenomenalno opravila, le tistih 10 korakov poleg morava še trenirati, čeprav napredek je že.
Čisto na koncu pa sva še poskusile tiste težavne ovire, Tia je itak malo preveč pogumna, ni važno kakšno oviro ima ona pred seboj, se požene nanjo z vso hitrostjo. V tretjem poizkusu ji je uspelo priti gor po lestvi, šla je tudi čez tunel na višini, potem sem pa jo raje jaz dala dol, saj bi se po moje razmontirala na mreži. :)
Po končanem treningu pa smo še šli k nam na vikend v Letuš, kjer smo si privoščili piknik, psi pa divjanje. :)


NEDELJA, 9.05.2010





V nedeljo pa smo se družinsko odpravili iz Šmihela na Mozirsko kočo, od tam pa še po Golteh. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, vendar je prečudovita narava popravila vtis. Tia pa je seveda uživala ob metanju palčk. :) Vsem priporočam pohod, saj je v tem času najbolj zanimivo spomladansko cvetje...aja, pa najboljše kremne rezine imajo na Mozirski koči! :)

NOV ZAČETEK

Danes je bil moj prvi dan v novi službi! In bilo je zanimivo, sproščeno in zabavno. In bil je prvi dan, ko nisem šla na plavalne tečaje. In moram povedati, da "svoje" otroke zelo pogrešam. Zadnja štiri leta sem z največjim veseljem hodila v najboljšo službo, na bazen otroke učiti plavati. Včasih so me jezilo kot strela, ampak vseeno je to najbolj zabavna služba. Vendar na žalost se samo z njo ne moreš preživljati, te pa resnično obogati. Zakaj? Ker so otroci najbolj iskrena bitja, ki jih enostavno včasih opazujem z odprtimi usti in se čudim. Čeprav pa me včasih tako jezijo, da rečem, da še dolgo ne bom imela svojih, seveda se hecam. :)

Ampak...otroci so najbolj prisrčni, ker me ne spoznajo oblečene in me čudno gledajo, ko me vidijo na sprehodu, v kopalkah me takoj spoznajo (obratno od odraslih :)), ko se te leta potem, ko si jih učil, tudi spomnejo in ti stečejo v objem, ko ti dajo med tečajem poljubčka samo zato, ker vedo, da damo poljubček tistemu, ki ga imamo radi, zato ker se tako radi stisnejo k tebi in ti rečejo "rad te imam"...Včasih sem se tudi nasmejala...ko ti punčka pove, seveda ne da bi jo spraševala, da je njena mama bolana na luliki in da je zdaj vse super-kako se ne boš nasmehnil, ko te vabijo na svoje rojstnodnevne zabave, ko te učijo o spidermanu, gormitih, barbikih, ko so tako prestrašeni in vsi delajo vaje kot navite urice, ko jim rečem, da jih božiček gleda čez eno špranjico in da on vse vidi in ve,...Res takšno delo te bogati in osrečuje. Po 15 letih si pač zasvojen s klorom in vodo, brez tega si ne moreš več predstavljati življenja. Zato pa se tudi nisem poslovila, ker vem, da jih bom kmalu obiskala na bazenu. :)

CELJSKA KOČA

Celjska koča je del Posavskega hribovja. To območje opredeljuje šest izrazitih vrhov in štiri doline oz. soteske med njimi. Vrhovi so Tovst ( 834 m n.v. ), Ramanco ( 781 m n.v. ), Vipota ( 532 m n.v. ), Grmada ( 718 m n.v. ), Bavč ( 692 m n.v. ), in Srebotnik ( 700 m n.v. ). Med Tovstom, Grmado in Vipoto se razprostira dolina Pečovnik s Pečovniškim potokom. Vso področje je označeno z markiranimi planinskimi potmi.

Kraj, kjer punce nabiramo kondicijo in seveda tudi naši psi. Zdaj je že postala stalnica, vzpon, obvezna kava na terasi, potem dol, vmes pa veliko čveka...o čem? Seveda o naših kosmatincih! :)
Zdaj prihaja čas, ko bom ( srčno upam) uspela gor vsaj dvakrat tedensko, bo pasalo tako meni kot Tii-ona je itak vedno za akcijo! :)
Nazadnje sem bila prejšni teden z Ano in Lunico ter Barbaro. Nekaj fotomateriala: