TIA JE POSTALA REŠEVALKA! :)

Po dolgem času se spet javljam...malo sem kar jezna sama nase, da se ne spravim zraven računalnika, ampak zadnje tedne je bilo zelo napeto. V novi službi imam toliko dela, da se včasih sploh ne vidim ven, tako da zvečer sploh nočem oplaziti računalnika s pogledom, kaj pa da bi sploh kaj napisala...:))) Ja tako je, če ponudiš svojo pomoč vsakomur, potem imaš hitro veliko dela. Ampak moram poudariti, da v službi resnično uživam. :)) (če slučajno to moj direktor bere!! :)))))))))

V glavnem, v nedeljo 20.06.2010 je bil en tak čudovit dan, ki si ga bom zapomnila za celo življenje. Tia je uradno postala pes reševalec, saj je uspešno opravila izpit za psa iskalca pogrešanih oseb na terenu prve stopnje, ki se strokovno imenuje IPR/PO-1/N, ta veliki N pomeni nacionalna preizkušnja, torej brez streljanja. Ker sva imeli s Tio probleme s streljanjem na aprilskih izpitih v Celju, sem se odločila, da grem junija poskusiti nacionalko. Problem je namreč, da si Tia prehitro ustvari sliko o vsem in tako sem želela, da gre ponovno skozi izpitno situacijo poslušnosti, vendar brez streljanja. Večkrat se mi je na treningu dogajalo, da je hitro vse povezala s situacijo izpita in rahlo zmrznila v smislu, da je čakala, kdaj bo poknilo in kje. Ta najin izpit ne pomeni, da sva se predali in da sva zadovoljni s tem izpitom, zdaj sva dobili še več motivacije, da odpravimo težave s streljanjem, upam, da nama bo uspelo. Plašilka bo postala najina najboljša prijateljica in bo z nama vsepovsod! :) Sigurno pa ne bom šla na naslednji izpit, če ne bom prepričana, da se Tia obvlada med streljanjem. Moram pa poudariti, da imava veliko dobrih prijateljev, ki naju že zdaj sprašujejo kdaj bomo začeli s streljanjem, tako da po sobotnem Bbh-ju pljunemo v roke in začnemo. :) Tako kot je enkrat naša Darja rekla, da bo Tia prišla na naslednji izpit direktno iz jage! "Kje se tu strelja???" :))))))

Torej, v nedeljo smo se Zoran, ki je z Lokom opravljav IPO/2 in navijačem Žigom odpravili ob 4.30 uri na deževno pot v Tolmin. Deževalo je kot za stavo, tako da me je res skrbelo, kaj nas čaka v Tolminu. Na poligonu smo najprej imalo potrenirali, nato smo izžrebali številke, potem pa se počasi pripravili na izpit. Seveda sem imela srečno roko in sem si izžrebala 1, Zoran pa 5, tako da sta se najina izpita čisto pokrivala in tako nisva mogla navijati in gledati drug drugega. Moram pa še pohvaliti svojo sodnico Jernejo Ternovec, ki je resnično odlično in korektno opravila svoje delo in mi prisodila zaslužene točke.

Pa da na kratko opišem vsako diciplino:
POSLUŠNOST:
Najprej je bila na vrsti poslušnost in prav tako sva bili prvi na vrsti, da pokaževa kaj znava. Tia se je dobro odrezala, zamešala je vaje v gibanju, vse tri vaje v gibanju so bile zanjo prostor v gibanju (namerno en mesec nisem delala prostora v gibanju:))))), pa se mi zgodi tole), pri aportu je bila moja napaka, da sem prehitro nastavila roke, med tem gledala sodnico in Tia je izpustila aport, pri plazenju sva izgubili pol pike, ker prehitro in preposkočno plazi. Drugače pa je delala zelo dobro in tudi odležala. Prislužili sva si 43 pik. Seveda je tisoč stvari, ki jih vidim, da bi jih lahko popravila, vendar sem izredno zadovoljna z njenim delom. Moram povedati, da je Tia moj prvi pes in da prvič grem skozi vse faze šolanja, prav tako jaz kot vodnica prvič prestajam "muke" pred izpitom, prav tako pa je Tia stara komaj 20 mesecev.

OVIRE:
Po poslušnosti so bile na vrsti ovire, ki so meni zelo ljube. :) Tia jih premaguje zelo dobro, vendar je na izpitu napravila nekaj grešk. Na lestev mi je zbezljala sama, tako da sva izgubili 3 pike, preskok pa je preskočila tako, da se je z zadnjimi nogami dotaknila zadnje letvice, tako da sva za preskok izgubile vse točke. Detaširanje je bilo zelo dobro, moram poudariti, da je deževalo in da so bile mize zelo mokre, moj nori pes pa je šprintal na prvo mizo kot pri norcih in seveda je poletela čez mizo, vendar je hitro prišla k sebi in se vrnila na mizo in na njej stala, na drugih dveh je tudi iz varnosti stala, čeprav sem jo učila prostor na mizah! :)))) Hvala bogu, da je na vseh treh naredila enako! :))) Malo šova je naredila še pri prenašanju psa, ko je oblajala svojega prenašalca. :) Mala je res faca. :) Na ovirah sva dobili 41točk.

ISKANJE:
Za iskanje me sicer ni tako zelo skrbelo, ker ponavadi z največjim veseljem išče, res pa je, da sem na sploh zelo malo trenirala gozd. Med iskanjem sem jo poskušala čim več usmerjati, glede na to koliko sva do zdaj trenirali, lahko rečem, da je super pregledovala teren, vsaj tako se je meni zdelo. :) Prvega markerja je kar hitro dobila v nos in ga oblajala, dobili sva odlično oceno, potem pa je malo zamuštrala pri drugem. Ko je našla drugega, je začela lajati, jaz sem prijavila in v tistem, ko sem šla k njej, se je vrnila k meni in sem jo še enkrat poslala in nato je spet oblajala markerja kakor ona zna. Načeloma z oblajanjem v gozdu nimava nobenih težav, ampak tako kot je Mateja rekla, psička je še zelo mlada in ponavadi se naši psi prav na izpitih spomnejo, da ti bodo dali en nov problem za razvozlat! :) Ne vem kaj ji je bilo, da se je vrnila, nimam pojma in se nočem preveč obremenjevatri s tem, bomo videli, če bo naprej še delala podobne stvari, bomo pa razmišljali o rešitvah. :) Za drugega markerja je dobila zaradi tega, ker ga je zapustila zadostno oceno. Tako si je skupaj prislužila 148 točk, kar sicer ni ne vem kakšen rezultat, ker vem, da lahko naredi še vellliiikkkkooo bolje, ampak izpit pa sva naredili!!!! Juhuhuhu!

Žal nimam nobene slike iz prvega izpita, ker nisva imeli zraven navijačev, so pa pridno navijali doma in sigurno nekaj prinesli k temu, da sva uspešno opravili s prvim izpitom. Moram pohvaliti Zoran&Loka, ki sta razturala na izpitu in tako pometla s svojim zadnjim izpitom! Super stal, res je njuno delo prava paša za oči! Uspešno sta svoj krst prestala tudi Eva&Hillček, ki sta razturala v Ljubljani in Hill si je prislužil naziv reševalni pes! Še enkrat bi se rada zahvalila mojim puncam in fantom, ki so mi nesebično pomagali na treningih, se skrivali ob nemogočih razmerah in jim nikoli ni izginil nasmeh iz obraza, ki so dodatno prihajali na treninge, če sem želela kaj potrenirati...:) Največja zahvala pa gre Evi in Ani, ki sta resnično zasluženi, da sva danes tu kjer sva. Tisočkrat hvala!!! :))) In kot sva se že enkrat pogovarjale z Evo...ni naključje, da sva prvi izpit opravile v Tolminu in da je deževalo...tudi Eva ga je s svojim Mixom! :))))

Prve sanje in želje sva s Tio uresničile, vendar je to šele najin začetek in že strmiva k novim ciljem! :)