Vaja "REŠUJMO ŽIVLJENJA" v Novem mestu

V soboto, 22.05.2010 smo se zbrali na reševalski vaji v Novem mestu, ki je bila razpisana tako za začetnike kot tudi za stare mačke. Celjanarji smo štartali ob šesti uri zjutraj, še dobro, da smo se odpravili tako hitro, saj nam naš kombi ni dovoljeval kakšnih pretiranih hitrosti (povprečna hitrost je bila 75km/h, rekord smo podrli na avtocesti po hribu navzdol-celih 100 km/h :))). Vzdušje je bilo itak fenomenalno, prav tako smo skrbeli (še posebej Zoran), da so naše trebušne mišice delale na polno. Ne smem pozabiti omeniti, da smo včasih res komaj speljali in včasih smo celo dvomili, da bo kombi zdržal do konca. Vendar se stara sablja ni predala in tako nam je uspelo. Upam, da nam bo takšnih voženj še kar nekaj, saj me spominjajo na "stare čase", ko smo se s plavalci odpravljali na tekme in priprave.




Razporejena sem bila v drugo skupino, katero je vodil Grega, znotraj le-te pa smo se razdelili v skupino začetnikov. katero je vodila Jasna in skupino z opravljenimi izpiti, katero je vodil Grega, pomočnica pa je bila Lidija. Na prvo delovno točko smo se odpravili ob 8.50, kjer nas je čakalo iskanje v gozdu. Druga skupina je iskala v strelcih, mi pa smo se sami odločili, kaj bi potrenirali. Sama sem naredila dva iskanja z motivacijo, bistvo mi je bila dolžina in pa seveda tuji markerji (moram izredno pohvaliti organizatorje, ki so na vsakem delovišču priskrbeli markerje). Tia je svoje delo odlično opravila, sploh dobro je bilo njeno oblajanje.






Do drugega delovišča smo se malo sprehodili, čakal nas je prevoz z gumijastim čolnom na drugo stran Krke, kjer smo povadili prvo pomoč (oskrba ran), nato je sledila vožnja s čolnom nazaj in na drugem bregu oživljanje. Tia je bila najbolj navdušena nad čolnom, saj smo se lansko leto res ogromno prevozili s čolnom, tako da je bila vožnje že čisto navajena. Prav komaj je čakala, da se bo lahka zagnala na čoln. :) Tudi povijanjenam je šlo zelo dobro od rok, za oskrbeti smo imeli hudo krvavitev iz podlahti in pa zlom.





Na tretje delovišče so nas peljali s kombiji in prikolico, čakala nas je ruševina, ki sama po sebi sicer ni bila tako zelo zanimiva (za nas ruševinarje), bila je prazna stavba s praznimi prostori, vendar je za pse to zelo dober trening, da pridejo na nepoznan teren. Ponovno smo se razdelili v skupine, sama sem s Tio naredila eno iskanje, delala je zelo dobro, še posebej mi je bila všeč njena samostojnost in to, da se je brez problema oddaljevala od mene.








Na četrto delovišče so nas spet peljali s kombiji, čakala nas je vrvna tehnika. Ker sem imela še vedno izposojeno opremo od naše Majde, sem se odločila, da malo obnovim znaje in da splezam na vrh. Moram reči, da mi je šlo kar dobro od rok, dvignila sem se s pomočjo nožne in prsne prižeme, dol pa sem se spustila s pomočjo desonderja. Moram pa povedati, da me zaradi vrvne tehnike kar močno daje musklfiber.:)) Ni kaj, pač se staram. :)))






Na koncu nas je čakala hrana in seveda deci domačega cvička (hvala Simoni), pa seveda dolgi pogovori o naših pesjanarjih. Res moram pohvaliti organizatorje (posebej Cvetko), ki so res dali vse od sebe in nam omogočili en lep dan. Upam, da bo še veliko takšnih vaj, če ne druga, pa se zagotovo vidimo v Novem mestu leta 2011! :))

NAJVEČJE CVETKE!

Že dolgo časa se spravljam napisati vse cvetke, ki so bile izrečene na račun Tie ali same pasme. Ni mi potrebno posebej omenjati, da hvalabogu še vedno veliko ljudi ne pozna pasme borderski ovčar, čeprav se njihova popularnost vztrajno dviguje, kar po mojem mnenju ni najbolje, saj večina ne dobi realne slike.


Največje cvetke:

- "veš, ta pes se pa že rodi pameten!"
- "a Tia nastopa v reklami za Belinko?"
- "a si videla, da je točno take barve pes kot Tia in nastopa v oddaji Slovenija ima talent???"
- "ta pes pa vse zna, kar hočeš!"
- "a je Hill sin od Tie?"
- "a sta to bratec in sestrca(Lok&Tia)?"
- "to je pa najpametnejši pes na svetu, res!"
- "a to je husky?sam ni čisto tapravi, ker nima modrih oči!"
- "veš, če bi mi imeli hišo, bi tudi imeli borderja!"
- "a Tia je kakšna pasma?kaj to?kako ste že rekli???broderski ovčar?"
- "mi smo pred 20 leti imeli čisto enakega, res, ne morem verjeti, da je iste barve kot naš!"
ZMAGOVALANA:
- "o fak stari pazi lisica!!!" -si predstavljate odziv fanta, ko sem prišla iz gozda s povodcem v roki...:)))


Zdaj sem že dobila občutek, kdo se resnično zanima za pasmo in se je pripravljen o njej tudi veliko naučiti. Vsi vemo, da velikokrat borderji niso primerni za prvega psa, razen v primeru, da narediš prej veliko študijo. Takšni, ki se iskreno zanimajo, jim z veseljem postrežem s koristnimi informacijami in jim pomagam. Tisti, za katere že takoj vem, da bi imeli pametnega psa ali pa bi imeli borderja, ker je to najpametnejši pes, ali pa zato, ker so videli v oddaji, da lovi frizbi ali pa so videli reklame, jim začnem težiti, kako veliko se je potrebno ukvarjati, naštejem nekaj morebitnih negativnih lastnosti, povem, da radi pasejo vse mogoče, tudi otroke in avte...in takšni takoj rečejo, da pa to že ni za njih. Tiste taprave pa to ne odvrne. :)

Pester vikend! :)

SOBOTA, 8.05.2010


V soboto smo se odpravili v Varpolje na poligon z namenom, da preizkusimo kako se naši psi obnašajo na tujem poligonu. Že sama lokacija je prečudovita, tako da je odličen trening že bil zagotovljen. Eva&Hill&Lola, Ana&Lunica, Darja&Bona, Aljaž&Chaky, Karmen&Bambi in moja malenkost ter seveda Tia smo se že v zgodnjih urah odpravili proti Mozirju, vreme sicer ni kazalo na najboljše, vendar smo moči nabrali na kavici v Mozirju, kjer drugače prodajajo najbolj okusne domače ajdove žemljice iz krušne peči. Njami...:) Poligon v Varpolju je resnično urejen, dejansko sta dva poligona, ovire so postavljene v senci na eni strani, poslušnost pa se lahko dela v ograjenem poligonu, ki je na drugi strani.





Poleg klasičnih ovir imajo na razpolago tudi bolj specialne ovire, se pravi za bolj izkušene pse. Te ovire so v bistvu sestavljanke klasičnih ovir, le da so nekoliko otežene. S Tio sva najprej naredile ovire, poskusile sva kar izpitno situacijo tudi z namenom, da se preizkusiva na tujem poligonu, kjer ne poznava teren in da pokaževa Karmen kako izgleda izpit premagovanja ovir. Tia se je odrezala fantastično, premikajoči most je premagala brez težav, prav tako gugalnico, ki je kar močno udarila ob prelomu in Tia se ni prav nič prestrašila, lestev ji je šla gladko od nog, sicer ni bila med bolj težavnimi, saj je imela široke prečke, le dostop do nje je bil nekoliko otežen, vendar si je takoj prišla gor kako se stvari streže. Pri preskoku sva si odstranili 3 palice, saj imava ponavadi težave, da si Tia ne vzame dovolj zaleta in se prepozno odrine, potem je odlično preskočila, tunel je šel kot po maslu, najbolj pa me je presenetila na neprijetnem materialu, ki je bil na videz zelo lahek (dve paleti+pleh+žice), vendar smo potem ugotovili, da je psom delal kar nekaj težav, vendar ga je Tia naredila prav piflarsko (Eva naju je ful pohvalila), po moje bi ji na neprijetnem materialu postavil karkoli in ona bi šla poleg-moram pa povedati, da sva ga vadili do onemoglosti, ker je rada prehitevala...seveda, kaj bo borderju zanimivo počasi hoditi, on najde vedno hitrejšo rešitev...:)





Detaširanje je tudi opravila odlično, problem je imela samo pri eni mizi, ki se je zelo slabo videla, zato jo je malo iskala in je že hotela skočiti na tunel, pa na preskok,...potem ji je kapnilo kam sem kazala in je dokončala vajo. :)
Glavni cilj pri najini poslušnosti je sedaj dobiti nazaj Tiino sproščenost (po poku na celjskih izpitih) in moram reči, da sva na dobri poti. Po dolgem času je spet pokazala svoj poleg, juhuhuhuhu, ko nasloni glavo na mojo nogo, dvigne visoko gor rep-ja to je tisti najin poleg. :) Poskusili smo tudi skupino, s katero Tia sploh nima težav, prav tako sva naredili nekaj vaj v gibanju, katere rade malo pomešava, ampak jaz se ne sekiram preveč, malo sva povadili aport, odpoklic in plazenje. Na koncu pa še vaja naprej (na skrivaj sem ji postavila tarčo, ki je ni mogla videti na razdalji 40 metrov), katero je fenomenalno opravila, le tistih 10 korakov poleg morava še trenirati, čeprav napredek je že.
Čisto na koncu pa sva še poskusile tiste težavne ovire, Tia je itak malo preveč pogumna, ni važno kakšno oviro ima ona pred seboj, se požene nanjo z vso hitrostjo. V tretjem poizkusu ji je uspelo priti gor po lestvi, šla je tudi čez tunel na višini, potem sem pa jo raje jaz dala dol, saj bi se po moje razmontirala na mreži. :)
Po končanem treningu pa smo še šli k nam na vikend v Letuš, kjer smo si privoščili piknik, psi pa divjanje. :)


NEDELJA, 9.05.2010





V nedeljo pa smo se družinsko odpravili iz Šmihela na Mozirsko kočo, od tam pa še po Golteh. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, vendar je prečudovita narava popravila vtis. Tia pa je seveda uživala ob metanju palčk. :) Vsem priporočam pohod, saj je v tem času najbolj zanimivo spomladansko cvetje...aja, pa najboljše kremne rezine imajo na Mozirski koči! :)

NOV ZAČETEK

Danes je bil moj prvi dan v novi službi! In bilo je zanimivo, sproščeno in zabavno. In bil je prvi dan, ko nisem šla na plavalne tečaje. In moram povedati, da "svoje" otroke zelo pogrešam. Zadnja štiri leta sem z največjim veseljem hodila v najboljšo službo, na bazen otroke učiti plavati. Včasih so me jezilo kot strela, ampak vseeno je to najbolj zabavna služba. Vendar na žalost se samo z njo ne moreš preživljati, te pa resnično obogati. Zakaj? Ker so otroci najbolj iskrena bitja, ki jih enostavno včasih opazujem z odprtimi usti in se čudim. Čeprav pa me včasih tako jezijo, da rečem, da še dolgo ne bom imela svojih, seveda se hecam. :)

Ampak...otroci so najbolj prisrčni, ker me ne spoznajo oblečene in me čudno gledajo, ko me vidijo na sprehodu, v kopalkah me takoj spoznajo (obratno od odraslih :)), ko se te leta potem, ko si jih učil, tudi spomnejo in ti stečejo v objem, ko ti dajo med tečajem poljubčka samo zato, ker vedo, da damo poljubček tistemu, ki ga imamo radi, zato ker se tako radi stisnejo k tebi in ti rečejo "rad te imam"...Včasih sem se tudi nasmejala...ko ti punčka pove, seveda ne da bi jo spraševala, da je njena mama bolana na luliki in da je zdaj vse super-kako se ne boš nasmehnil, ko te vabijo na svoje rojstnodnevne zabave, ko te učijo o spidermanu, gormitih, barbikih, ko so tako prestrašeni in vsi delajo vaje kot navite urice, ko jim rečem, da jih božiček gleda čez eno špranjico in da on vse vidi in ve,...Res takšno delo te bogati in osrečuje. Po 15 letih si pač zasvojen s klorom in vodo, brez tega si ne moreš več predstavljati življenja. Zato pa se tudi nisem poslovila, ker vem, da jih bom kmalu obiskala na bazenu. :)

CELJSKA KOČA

Celjska koča je del Posavskega hribovja. To območje opredeljuje šest izrazitih vrhov in štiri doline oz. soteske med njimi. Vrhovi so Tovst ( 834 m n.v. ), Ramanco ( 781 m n.v. ), Vipota ( 532 m n.v. ), Grmada ( 718 m n.v. ), Bavč ( 692 m n.v. ), in Srebotnik ( 700 m n.v. ). Med Tovstom, Grmado in Vipoto se razprostira dolina Pečovnik s Pečovniškim potokom. Vso področje je označeno z markiranimi planinskimi potmi.

Kraj, kjer punce nabiramo kondicijo in seveda tudi naši psi. Zdaj je že postala stalnica, vzpon, obvezna kava na terasi, potem dol, vmes pa veliko čveka...o čem? Seveda o naših kosmatincih! :)
Zdaj prihaja čas, ko bom ( srčno upam) uspela gor vsaj dvakrat tedensko, bo pasalo tako meni kot Tii-ona je itak vedno za akcijo! :)
Nazadnje sem bila prejšni teden z Ano in Lunico ter Barbaro. Nekaj fotomateriala:

ISKANJE V GOZDU

Trenutno se zelo posvečamo treningom v gozdu, saj je končno mimo naš aprilski izpit in pa seveda zimsko vreme, ki nam je onemogočalo kvalitetne treninge. Danes bom svoj blog namenila sistemu šolanja, ki ga prakticiramo v gozdu. Vedno smo odprti za nove ideje, zato smo prakticirali že različne načine treninga, vsak posameznik pa se odloči za najboljši sistem, ki odgovarja njegovemu psu. S Tio trenutno trenirava v gozdu različne stvari:





- RAZDALJO: to pomeni, da nama je cilj, da se Tia brez problema oddalji od mene tudi do 70 metrov. Ponavadi pomeni ta razdalja majhen problem za pse, saj se nočejo preveč oddaljevati od lastnika ali pa se jim po določenem času ne ljubi več. To trenirava z motivacijo, saj je tako pes izredno motiviran, da pride čim prej do markerja. Zaželjene so tudi ravne linije, katere z motivacijo tudi treniramo. Večkrat treniramo na oteženem terenu, tako da je pes izredno motiviran in je pripravljen brez problemov premagovati naravne ovire (veje, trnje,grabne,...). Veliko delamo tudi na tem, da pes prečka med iskanjem gozdno cesto ali potko, potoke in grabne, saj le-ti predstavljajo psu navidezne meje, preko katerih ne gre.

- OBLAJANJE: oblajanje prav tako treniramo z krajšimi pobegi, kjer marker motivira psa, pobegne cca. 10 metrov stran in počepne, bistvo je, da psa nagradi v pravem času, ko so laježi najbolj enakomerni in najglasnejši, to vajo ponavljamo večkrat zaporedoma. Bistvo je tudi, da se pes ne dotika markerja, saj to ni zaželjeno po pravilniku.





-POLOŽAJI MARKERJA: treniramo tudi različne položaje (sedaj bomo bolj začeli:))), markerji so tako v sedečem, čepečem in ležečem položajo (obešence smo samo enkrat poskusili, psi so imeli kar nekaj problemov z nakazovanjem). Pomembno je, da potreniraš vse položaje, saj lahko psi med resnično akcijo in nenazadnje tudi na izpitih najdejo ponesrečence v različnih položajih in jih oblajati.

- USMERJANJE: v gozdu je zelo pomembno in koristno usmerjanje, saj z njim zelo natančno pregledaš iskalno območje. Usmerjanje vadimo s kantami na travnikih, potem to znanje prenesemo v gozd. Je pa zelo zaželjeno, da je v začetni fazi lahek, ne preveč zaraščen in pregleden teren, saj pes dela na takšnem terenu lažje in ohranja bolj ravne linije. Usmerjanje vadimo tako, da dva markerja skrijemo, vsakega na svojo stran, psa usmeriš v eno stran, ko pes markerja najde in ga oblaja ter dobi nagrado, ga pokličeš in usmeriš na drugo stran k drugemu markerju. Po najdbi se marker v ravni liniji premakne za cca. 20 korakov naprej in tako psa ponovno usmeriš v drugo stran, to naredimo večkrat zapored. Ravne linije pa smo trenirali predvsem z motivacijami. Pri takšnem usmerjanju imajo markerji hrano, pri zadnjem pa pes dobi igračo in tako zaključi z iskanjem. Problem pa se je pojavil pri naših borderjih, ki niso nekako navdušeni nad hrano, zato sva z Evo poskusili narediti isti sistem z igračami, pri vsakem markerju dobi igračo, jo prinese do tebe, se malo pocufa, jo spusti in ga usmeriš naprej v drugo smer. Včeraj sva prvič prakticirali takšno taktiko in se je kar obnesla, čeprav se je Tii in Hillu čisto mešalo od vseh igrač, ki sta jih dobila. Odločili smo se tudi, da bomo usmerjanje vadili tako, da bomo markerja skrili na eno stran, psa poslali v drugo, kjer ne bo markerja, ko se bo vrnil k tebi, ga pa boš usmeril v drugo smer, kjer pa bo marker. To zaporedje (po število usmerjanj v različne strani) bomo spreminjali, tako da pes nikoli ne bo vedel, v kateri smeri ga čaka marker.


Upam, da sem blog napisala razumljivo...:)))) Mislim, da je najboljša taktika, da se pred vsakim treningom odločiš kateri sklop boš potreniral in v tem kontestu potem tudi potreniraš. Je pa izredno pomembno, da posvetiš veliko časa tako usmerjanju, razdalji, iskanju brez motivacije, oblajanju, saj lahko le tako dobro natreniraš sistematično iskanje v gozdu, ki ti pride prav na izpitih, preizkušnjah in tekmah, pa mogoče tudi za resnične akcije. Bistvenega pomena pa je kondicija, ki jo mora imeti pes, saj je tovrstno iskanje za psa zelo naporno. Osebno so mi treningi v gozdu zelo pri srcu, edino kar me resnično moti, so klopi, ki v zadnjem času na naših koncih kar mrgolijo. Ne vem, ampak glede na ponudbo na trgu sama še vedno nisem našla zaščite, ki bi na mojem psu 100% delovala.

Logarska dolina 2010

Pa smo jo dočakali in preživeli. To je bilo za naju s Tio drugo zimsko usposabljanje v Logarski dolini, zato so bila tudi pričakovanja za dobro delo zelo visoka. Že sama lokacija je obljubljala nepozaben vikend, saj vsak, ki je že kdaj obiskal Logarsko dolino, ve, da se tam skriva pravi raj na zemlji. Vsakič, ko se peljem skozi to prečudovito dolino, pomislim, da bi nekoč imela kmetijo, ovčke in seveda borderje. :)
Usposabljanje je trajalo tri dni, od petka do nedelje, poudarek je bil na iskanju na plazovih, veliko pa smo trenirali iskanje ponesrečencev na terenu, pa po dolgem času smo uresničili naše želje-začeli smo delati usmerjanje na kante.







PETEK:




Petek nam je kljub slabim napovedim pripravil kar nekaj sonca, ki nam je olajšalo delo na plazu. Najprej smo se razdelili v dve skupini, katere so skupaj delale vse tri dni. V moji skupini sta bila šefa Polona in Zoran, družbo pa smo jim še delali Žiga, Niky, Karmen, Davorin, Blaž, Mojca in moja malenkost. V petek smo kopali grobove na plazu pod Okrešljem, lokacija je bila resnično fantastična, vreme prav tako, da o dobri družbi sploh ne govorim. Malo sivih las nam je povzročal neugoden sneg, ki je bil čisto zbit in leden, zato smo se s kopanjem izredno namučili. Tako nam je v petek uspelo skupaj spraviti en grob, ki pa je bil res vrhunski. Da pa naši psi ne bi samo počivali, smo po končanem kopanju naredili trening z njimi. Glede na to, da večina psov eno leto ni iskalo na snegu, smo začeli postopoma. Najprej smo naredili iskanje z motivacijo na odprt grob, nato na polodprt in na koncu v tretje še na čisto zaprt grob. Markirala nam je Polona, ki ima z iskanjem na snegu največ izkušenj in moram resnično pohvaliti njen trud in zavzemanje za vsakega psa posebej. Čisto sem bila presenečena, da je Tio spravila v ozek grob, saj sem resnično dvomila, da bo Tia skočila v majhen grob in se tam igrala z markerjem. Tudi v drugo je brez pomisleka skočila v grob in lajala, na čisto zaprt grob pa je še zraven kopala in lajala. Čisto je presegla moja pričakovanja, saj sem bila vajena, da nikoli ni imela želje biti čisto blizu markerja, vedno se je sicer želela prebiti do njega, vendar takoj, ko ga je zagledala, je obstala na mestu in lajala. Za petek smo naredili čisto dovolj, zato smo se vrnili v naš tabor, kjer nas je čakala priprava kosila. In ena izmed stvari, ki mi je najbolj všeč, je to, da skupaj pripravljamo obroke, si pomagamo, skupaj pomivamo posodo, res pravi tim smo.





Po kosilu pa smo se spet razdelili v dve skupini, ena je odšla trenirati na travnik usmerjanje na kante, druga pa trenirat IPO v gozd. V gozdu pa je bil šef Zoran, ki nam lahko glede na svoje delo z Lokom res ogromno svetuje in nas usmerja. Glede na to, da smo na travnikih vadili usmerjanje, sem ga potem prenesla tudi v gozd, ker si želim resnično naučiti Tio usmerjanje, saj je takšno pregledovanje terena veliko bolj zanesljivo, saj je možnost, da izpustiš markerja, veliko manjša kot sicer. Tako sem s Tio v gozdu vadila usmerjenje na dva markerja, pri enem je dobila hrano in med tem ko je prihajala proti meni, sem jo usmerila na drugo stran k drugemu markerju. Delala je odlično, tudi njeno lajanje je zelo dobro. Po končanem iskanju smose odpravili na travnik, kjer smo vadili usmerjenje. Bilo je izredno zanimivo, zadali smo si izhodišno črto in smo kante premikali glede na to črto, najprej so bile oddaljene cca. 30 metrov, v drugi rundi pa smo jih oddaljili še za dodatnih 20 metrov. Večina je dajala na kante hrano, jaz pa sem se odločila zažogice, saj sem vedela, da bo Tia letela na kante s polno hitrostjo, če bodo tam žogice. Usmerjanje je popolnoma uspelo, psi so bili že vidno utrujeni, vendar smo jim še privoščili rundo frizbijev in žogic. Z delom smo končali približno ob osmi uri, nato je sledila skupna večerja in pa druženje, ki pa se nekako ni zavleklo kot ponavadi, saj smo bili vsi preveč utrujeni.





SOBOTA:
Že kakšna dva tedna nazaj smo se jaz, Ana, Darja, Aljaž in Karmen odločili, da bomo pobegnili iz Logarske doline na skupno vajo v Tržič, ki je bila razpisana za vse začetnike, SIP-ovce in seveda MERP-ovce. Najprej sem pomislila, da bom sigurno kaj novega izvedela, gledala ostale mojstre pri delu, kaj vprašala...tako sem bila mnenja, da takšne vaje ne smem zamuditi. V Tržič smo se odpravili ob sedmi uri zjutraj, odločili smo se za bližnjo pot preko Avstrije, ki se je v končni fazi kar zavlekla, hvala bogu, da imamo Aljaža in Darjo, ki sta nas super usmerjala po vseh vaseh, se vidi, da sta pred kratkim opravila orientacijo in to z zavidljivo oceno. Ob dvetih je bil zbor in glede na to, da so mi povedali, da bomo začetniki skupaj, sem bila res polna pričakovanj. V glavnem, kaj veliko ne bom bluzila, vaja ni niti približno dosegla mojih pričakovanja. Na žalost sploh ni bila namenjena začetnikom, saj smo morali preiskati cca. 3,5 km poti,iskalo naj bi se v strelcih, v skupini pa nas je bilo pet začetnikov, dobre vile pa so nam prišepnile, da je na celotni razdalji skrit en marker. Že na začetku sem se odločila, da Tie ne bom pošiljala iskat, ker se mi ne zdijo takšne vaje primerne zanjo sedaj, tako da sva se celo pot sprehajali, vmes pa sem naredila dve iskanji, da je bilo le malo bolj zanimivo. Parkrat smo rahlo zašli, saj nismo imeli niti karte, radijske postaje, smo pa imeli super izlet, kar pa tudi nekaj šteje. Po koncu je bila pripravljena vrvna tehnika, vendar se nam je žal preveč mudilo izkoristit lep dan nazaj v Logarsko dolino. Lahko rečem samo to, da upam, da bo v prihodnje malo bolj poskrbljeno za začetnike, da bomo odnesli iz takšnih skupnih vaj čim več novih izkušenj. Pozitivno presenečenje pa je bil izvrsten golaž, ki nas je čakal v gasilskem domu. Smo se pa po slabem mesecu ponovno srečali letošnji tečajniki, tako da smo malo poklepetali in se odločili, da poskusimo srečo čez en mesec v Novem mestu. Po prihodu nazaj v naš bazni tabor smo izkoristili dan za trening in smo se ponovno odpravili delati usmerjanje na travniku, kjer smo sedaj prestavljali kante tudi po dolžini in moram reči, da je vse skupaj izpadlo več kot odlično za vse pse. Nato pa še malo iskanja v gozdu, ki pa je za naše pse pravi žur. Zvečer pa nam je Jure predstavil resnično iskalno akcijo v Turčiji, katero sta leta 1999 prizadela dva močna potresa. Super je izvedeti iz prve roke kako se obnesejo psi na resničnih ruševinah in takratnih okoliščinah. Miha pa nam je predstavil iskanje v strelcih, prav tako pa tudi računalniški program, ki se uporablja za tovrstno iskanje. Lahko rečem samo to, da so se vsi v organizaciji zelo potrudili, da so nam čim bolj kakovostno zapolnili čas.





NEDELJA:
V nedeljo smo se zjutraj ponovno odpravili na plaz, kjer smo še zadnjič potrenirali iskanje na snegu. V prvi rundi so mene pokrili s šotorko in name nametali nekaj snega, medtem je Tio pridržala Polona in ko sem bila popolnoma zakrita, je Polona poslala Tio iskat. Bistvo tega je, da pes gleda kako mu lastnika pokrijejo s snegom in ponavadi pes naredi vse, da "reši" lastnika. Ker so močno motivirani, potem kopljejo, lajajo,...in kaj naredi moj kuža? Pride do mene in cca. 5 minut laja na polno (tako dolgo in močno je še nisem slišala lajati), o kopanju pa ni bilo ne duha ne sluha. :))) Sem pa dobila par slinastih poljubčkov, najbrž pa Tii sploh ni bilo jasno, kaj mora delati, vedela je, da pove z laježem to da je nekoga našla, to pa je bilo to. Zanimivo je to, da mislim, da ji nikoli ni bilo jasno, če sem se šla jaz skriti, že ko je bila mladič, sva takoj preskočili na tujega markerja in se je obneslo. To pa poudarjam zato, ker sva v naslednji rundi naredili iskanje na čisto zaprt grob. Tia ga je hitro locirala in začela lajati in zraven KOPATI, ne moreš verjeti, kopala je kot zmešana, in ko si je izkopala dovolj veliko luknjo, je šla s polovico telesa v grob in lajala. Seveda je padlo na ta račun kar nekaj šal...zdaj veste, če moj pes laja in ne koplje, to pomeni, da sem jaz zasuta!!!:))) Popoldne nas je še čakalo kosilo, eno uro pa smo še izkoristili za iskanje v gozdu, kjer sem delala usmerjanje le s to razliko da sta se oba markerja po najdbi v ravni liniji prestavila za 10 metrov. Ponovno se je super obneslo, tako da bo takšno usmerjanje postalo stalnica na naših treningih. Po kosilu je bil čas odhoda, vendar nam nekako ni in bilo za oditi. Tako smo se odločili, da izkoristimo dan do konca in smo odšli na triurni sprehod, kjer smo med drugimi obiskali Pravljični gozd in po dolgem času sem se spet počutila ob vseh risanih junakih kot otrok. Vsake toliko časa pa nam je dovoljeno...:)))





Lahko samo rečem, da je bilo izredno zanimivo, poučno, zabavno, psi so uživali sto na uro, edino ena pripomba je pa le bila...to, da bi tabor lahko trajal 5 dni!!! :)))