Preizkušnja Območne enote 2011

Pa je prišla na vrsto najpomembnejša preizkušnja za reševalce v tem letu, kjer moramo dokazati, kako se znajdemo v različnih situacijah tako vodniki kot seveda tudi naši psi. Na preizkušnjo se nisva posebej pripravljali, saj poskušava celo leto pridno in redno trenirati.

Preizkušnjo za razvrstitev v območne enote sva s Tio opravljali v nedeljo, 17.10.2010. Po časovnici sva imeli prvo iskanje v gozdu ob 10.55 uri, na ruševini ob 15.55 uri, zahtevne ovire pa so se lahko opravljale vmes. Z Evo sva se odpravili proti deževnemu Zagorju v zgodnjih jutranjih urah, kjer naju je preseneti Vlado Gerbec, ki je sodil premagovanje zahtevnih ovir in naju napotil na ovire ob osmi uri zjutraj, tako da sva otvorili nedeljsko jutro.

OVIRE:

Tia je ovire fantastično premagovala, gasilska lestev je bila mala malica zanjo, prav tako tunel, hoja čez neprijetni material, plazenje je opravila brez napora, veliko težav pa je imela pri preskoku čez vodni bazen, katerega ni hotela preskočiti, tako da sva si prislužili 86/100 točk. Nato sem se začela počasi pripravljati na iskanje v gozdu, kjer so naju presenetili, da bova z Evo iskali v nasprotni smeri zaradi hitrejšega poteka, zato sva morali do najinega izhodišča(v bistvu konec za ostale) hoditi v breg slabe pol ure.

ISKANJE V GOZDU:

Preiskati je bilo potrebno 400 metrov po dolžini, na vsako stran 25 metrov, pogrešane so bile tri osebe, na voljo pa smo imeli 20 minut za iskanje. Teren je bil dokaj zaraščen in nepregleden, tako da je bilo delo zelo oteženo. Tia je našla vse tri markerje, enega sva imeli v prvi liniji levo (sem bila zelo šokirana ko je začela lajati, saj ga tam sploh nisem pričakovala), nato 350 metrov nobenega, na zadnjih 50 metrov pa sta bila na levi strani še dva markerja v razmaku 20 metrov. Sodnik je pohvalil najino delo, zato sva si prislužili 95/100 točk. Iskanje se mi je zdelo zelo zahtevno, posebej za mlade pse, ki nimajo veliko izkušenj in niso navajeni dolgih iskanj brez nagrade.

ISKNAJE NA RUŠEVINI:

Popoldne naju je še čakala ruševina na Svei, za katero sploh nisem imela kakšnih posebnih pričakovanj, pustila sem se presenetiti in sigurno me je Tia maksimalno presenetila. Pred nama so se reševalni pari vračali razočaranih obrazov, saj z iskanjem niso imeli pretirane sreče. Pa se s tem nisem preveč obremenjevala in tako sva odšli na zadnjo preizkušnjo. Moram priznati, da se mi je zdelo iskalno območje dokaj zahtevno, saj je bilo sestavljeno iz kupov ostružkov, ivernih plošč (ki so zaradi dežja drseli) in hlodov, vodnik pa je imel območje gibanja v premeru 5 metrov. Tia sigurno takšne „ruševine“ ni navajena, saj večinoma delamo v zgradbah, tako da nisem vedela, kaj pričakovati. Poiskati je bilo potrebno 3 osebe, na voljo pa je bilo 20 minut. Tia je super preiskovala teren, prvega markerja je našla dokaj hitro, skrit je bil na hlodih, tako da se je mogla precej oddaljiti od mene, da ga je našla. Pri drugem pa se je začela prava mala drama. Tia je splezala na hlode in na enam mestu začela cviliti, po določenem času pa začela zelo glasno lajati, kar mi je dalo 100% vedeti, da je marker tam skrit. Po prijavi mi je sodnik dovolil, da sem šla k njej in sem mu mogla pokazati kje je skrit marker. Vedela sem, da Tia laja na vonj in sem tudi odgovorila, da je marker nekje v smeri laježa, mogoče celo na drugi strani hlodov. Problem je bil, da je Tia lajala 5 metrov stran od markerja. Sodnik in njegova stažista so imeli pravo razpravo, če mi bodo priznali markerja. Tega markerja popoldne pred nama noben pes ni nakazal, kar je dalo jasno vedeti, da je pihalo v smer, kjer je Tia nakazovala (to je kasneje tudi potrdil marker), saj so bili psi v bližini, vendar markerja niso dobili v „nos“. Čas se nama je že začel počasi iztekati, ko sem še zadnjič poslala Tio v eno smer, kjer še ni bila, naenkrat je Tia zaovinkala in začela lajati na ves glas, v istem trenutku pa je začela piskati sodniku ura za konec iskanja. Sodnik je pohvalil najino delo, najdel nekaj napak in nama podal nasvete. Po dolgem zasedanju so se odločili, da nama priznajo vse tri markerje, za tistega, ki je bil oddaljen 5 metrov, sicer nisva dobili nič točk za nakazovanje, vendar nama je uspelo narediti s 74/100 točkami. Z najinim delom sem izredno ponosna, saj nama je uspelo uspešno opraviti prve kvalifikacije, hkrati pa mi Tia dokazala, da je iskanje njeno poslanstvo.

Vem, da se je obrestoval ves najin trud, ki sva ga vložili v reševanje, hkrati pa se zavedam, da je bila tokrat sreča na najini strani. Hvala mojim puncam, ki mi vedno stojijo ob strani, mi iskreno privoščijo, se trudijo za Tio kot da je njihov pes...kot sem že večkrat omenila...to je zmaga vseh nas in dokaz, da treniramo dobro in da delamo v društvo v pravi smeri! Seveda moram pohvaliti vse moje sotrpine, ki so se odlično odrezali in od katerih se vedno na novo kaj naučim!

Moja Tia je pa itak moj biser, vem, da imam ogromno srečo, da jo imam in da lahko sodelujeva kot tim. Je še veliko ovir pred nama, vendar glede na to, kako sva obe zagnani, jih bova tudi odpravili!

Obljuba dela dolg :)

Za Evo: :)))

SPOMINI ali SKOMINI? :)

Kako čas beži...:)Ne morem verjeti kako hitro je minilo, kaj vse se je zgodilo, koliko novih prijateljev sva že spoznali in kaj vse doživeli...po drugi strani pa vem, da naju še ogromno stvari čaka... Še malo, pa bomo imeli nov razlog za pasjo fešto...:)

Ob rojstvu...

Z mamo, bratci in sestricami...




1.teden...

Tako zelo veliki pri 2 tednih...

Tia pri 4 tednih...

Rojena manekenka...:)


Že pri petih tednih se je razumela z živalmi... :)

Prva najina skupinska slikica...:)

Tu smo se lahko še nosili po rokah...

9 tednov...


Tu imamo tri mesece...

Ena izmed najljubših...zakaj?...ker takoj vidiš mojo Tio...:)))))))

I. letni tabor KDRP Celje na Klopnem vrhu

Kinološko društvo reševalnih psov Celje je organiziralo prvi letni tabor na Klopnem vrhu, kjer smo se zbrali reševalci in vsi ostali člani društva, med te spadajo tako tečajniki male šole, osnovnega šolanja, klikci in pa seveda družinski člani. Malo nam je nagajalo vreme, saj se je spreminjalo iz minute v minuto. Sicer pa je bil tabor izveden brezhibno, veliko smo trenirali iskanje v gozdu, seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za zabavni del. Ker sva bili z Ano povsod v isti skupini, se ne bom ponavljala in ker je bila tako zelo pridna in je že ves program opisala, zato prilagam njen link :

http://luna-chocolade-lab.blogspot.com/

Bo pa moja reportaža bolj temeljila na slikovnem materialu. :)

In po čem se bom najbolj spominjala tega tabora:
* Anti Baričevič Swat Group
* večerno druženje v sobi, obilo smeha
* Anine postelje z razgledom za 12,50 evrčkov
* streljanju
* končno sem praktično spoznala, zakaj pravijo in zakaj so mi vsi lastniki borderjev govorili, da se borderji hitro učijo dobrih stvari in da se prav tako zelllooo hitro učijo "slabe" stvari. Tia je imela par hitrih svojih prebliskov, katere sva z Ano preučevali do onemoglosti...:) Punca si pač dela svoje zaključke...:)...ggggggrrrrrrr
* Darje in njenega spektakularnega slow motion zdrsa
* skutin in borovničev štrudelj
* hladen Radler z okusom grenivke v najboljšem trenutku
* učenju novih pridevnikov, na primer biti zatohel
* nizkega štarta zmagovalne ekipe
* medotu, ki ga ni bilo
.
.
.


T&L poiskušata različne načine vožnje, radi sta v boksu...


...ali pa kar tako :))


Tiino delo...:)


Začetno skupinsko poziranje

Tia-husky

Tia pozerka

Izurjeno oko naše fotografinje

Čakanje na začetek iskanja

Gremo naši

Debata s Tio pred začetkom iskanja

Ko ti ni vse kristalno jasno... :)

Zaslužena igra

Malo smo pozirali...

Anti Baričevič Swat Group

Dobesedno smo uporabili nizki štart :)))


Druženje ob ognju

Na koncu bi se rada vsem zahvalila za dobro družbo in se javno opravičila Ani za razgrizen armaflex...sem že pozabila kako mojega psa pena spelje v skušnjavo...:)

MORJE 2010

Po dolgem času se spet javljam s svežimi informacijami,me je že Eva opozorila, da je skrajni čas, da nekaj napišem. :) Seveda je prišel na vrsto naš najljubši del leta, ko smo spakirali in se odpravili na letošnji dopust. Moja mama mi že celo življenje govori, da sem otrok morja in sonca. Pa najbrž bo že držalo. :) Letos smo si apartma rezervirali že v začetku leta, iskali smo mesto, kjer imaš lahko zraven psa, imaš privez za čoln in obvezno klimo. In smo ga našli, v raju na zemlji, mesto Batalaža na otoku Ugljan. Mirno mesto, malo ljudi, malo hiš, ne predaleč, lepe plaže, čisto morje, predvsem pa MIR kar mi najbolj dane. Uživali smo 14 dni, veliko plavali, se potapljali, lovili rive, nabirali školjke, kuhali, se učili novih stvari, se družili,... Tia je uživala na polno, vsi so jo vzljubili, najbolj pa se je razumela s šefico apartmaja, ker je lahko vsak dan pojedla ostanke hrane, ki jih je pustila njena mačka, včasih pa je dobila še nekaj gratis briketkov. :) Tia pač...

B Bh izpit

Pa sva to soboto spravile pod streho še en izpit in sicer izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in s strokovnim izpitom za vodnika psa spremljevalca, uradno imenovan kot B-Bh izpit. Izpit B-BH spada med nižjo stopnjo programov šolanja. Izpit lahko opravljajo vsi psi, ne glede na velikost, pasmo ali rodovnik, najnižja starost psa pa je po novih pravilih 14 mesecev.

IZPIT ZA PSA SPREMLJEVALCA NA POLIGONU

Sestava tega dela izpita in točke:

Vodenje na povodcu……………………...20 točk
Prosta vodljivost…………………………...20točk
Sedi v gibanju ……………………………...20 točk
Prostor v gibanju in odpoklic………...20 točk
Odlaganje psa………………………….…...20 točk
Skupaj………………………………………...100 točk



PREIZKUS OBNAŠANJA V URBANEM OKOLJU

Preizkus obnašanja v urbanem okolju sestavljajo vaje s katerimi se ugotavlja vedenje psa v odnosu do okolja. Zajemati mora vsakdanje situacije in se ne sme izvajati v neposredni bližini matičnega društva. Posamezni preizkusi se ne ocenjujejo s točkami. Za oceno je pomembno, kako se pes obnaša skozi celotno vajo. Preizkus ne vpliva na točkovanje pri poslušnosti na vadbišču. Če se pes vede agresivno, se lahko psa diskvalificira iz izpita.



Potek preizkusa: srečanje s skupino ljudi (oseba iz skupine pri tem pozdravi vodnika), s kolesarjem (ob vožnji mimo vodnika in psa tudi pozvoni), z avtomobili (vžig avtomobila, loputanje z vrati, hupanje), s tekači ali skejterji ter srečanje z drugimi psi. Nato sledi še obnašanje privezanega psa in obnašanje do drugih živali, kjer vodnik psa priveže na stabilen predmet in odide iz njegovega vidnega polja. Nato se mimo navezanega psa sprehodi drug vodnik s psov.

S Tio se kaj veliko na ta izpit nisva pripravljali, saj sva imeli teden dni prej reševalski izpit, glede na to, da je po mojem mnenju reševalska poslušnost dosti težja, nisem želela Tie učiti samo B-bh sheme, zato sem delala z njo pred izpit vse vaje mešano. Na izpitu je seveda moj pes dve vaji v gibanju pomešal, zato sem vedela, da jo moram malo bolj pripravljati na vaje v gibanju, ker sta tako sedi v gibanju in prostor v gibanju vsak po svoje vredni 20 točk, kar je precej veliko glede na malo število vaj, ki jih moraš opraviti. Zato sem po reševalskem izpitu pljunila v roke in začela mojega škrata piflati B-Bh shemo, to mislim predvsem zaporedja sedi v gibanju in potem prostor v gibanju. Med tednom je vse kazalo bolj tako tako, Tia ima namreč eno lepo navado, ali se ob mojem ukazu sedi v gibanju vrže dol (ampak dobesedno, ona ne pozna počasnega uleganja) ali pa stoji kot lipov bog, kot da ji ni nič na tem svetu jasno. :) Najbrž sem tu velikokrat sama kriva, da s svojo mimiko nezavedno vplivam nanjo, tako da je po mojem več krivde na meni. :) Seveda pa tamala zna že vse vaje v gibanju kar nekaj časa, ampak ona ima en problem. Pozornost imam fantastično, ves čas (ampak res ves čas!!!) me gleda gor, še pomežikne ne :) in ona ves čas čaka v polni pripravljenosti kaj bo naslednje...nikoli je malo ne odnese, ali da bi se malo zamislila, ne ona napeto čaka, pa čaka in čaka...in ko ji ponavadi dam en ukaz, ona v svoji glavi naredi svoj scenarij in na hitro naredi tisto kar ona misli, da naj bi. Je pa res problem pri teh naših borderjih, da prehitro povezujejo svari in včasih že sami vedo kaj morajo narediti...moraš šolanje resnično narediti pestro, nikoli po enakem tempu, vse dejavnike moraš menjati,... Ups, malo sem se razpisala...:)) Kar je bistveno, je to, da sem hotela povedati, da me izpita sploh ni bilo strah, malo pa me je skrbelo, da bo Tia pomešala vaje v gibanju, ki jih pa na srečo ni! :)



V soboto smo se že ob pol sedmi uri zjutraj zbrali na našem ljubem domačem poligonu, ki bo počasi postal moj drugi dom. :) Izpit smo opravljale štiri članice našega društva in sicer Eva, Ana, Iva in moja malenkost. Ne smem pa pozabiti Maje, Iris in Vasje, ki so opravljali osnovni tečaj pri Tomiju. Najprej smo odpisali teorijo, ki nam ni delala nobenih težav, nato pa je bila na vrsti poslušnost. S Tio sva nastopile v paru z Luno in Ano, že prej pa sva se z Ano odločili, da najprej midve oddelava, Ana&Luna pa odlagata. Tia je svoj del odpeljala fantastično in sem resnično ponosna nanjo. Vem, da zna še kakšen atom bolje, vendar je to normalno v stresnih situacijah. V glavnem, Tia je vse vaje opravila odlično, nimam nobene pripombe, eno točko sva izgubili pri odpoklicu iz prostora, prihod je bil super, razen sedenje pred mano je bilo nekoliko postrani, eno malo napako pa sem naredila še jaz, ko sem prehitro pred koncem proste vodljivosti naredila en gib, ki je bil za Tio znak da je konec vaje in se je ona veselila in skočila, gledalci pa so mislili, da sem jo pohodila. :)))) Tako sem zelo ponosna na osvojenih 99%. Zelo pa sem ponosna tudi na besede sodnika, ki naju je zelo pohvalil in rekel, da je videl zelo dober nastop psa in strokovno vodenje vodnika! Juhuhuhu, pohvala za obe! :)))Tudi v urbanem okolju Tia ni imela nobenih težav in se je vedla vzorno!

Izpit smo opravili prav vsi, še posebej pa čestitke mojim sotrpinkam, ki so ponovno pokazale, da so iz pravega testa! :)))

Midve s Tio pa hitiva novim zmagam naproti!

TIA JE POSTALA REŠEVALKA! :)

Po dolgem času se spet javljam...malo sem kar jezna sama nase, da se ne spravim zraven računalnika, ampak zadnje tedne je bilo zelo napeto. V novi službi imam toliko dela, da se včasih sploh ne vidim ven, tako da zvečer sploh nočem oplaziti računalnika s pogledom, kaj pa da bi sploh kaj napisala...:))) Ja tako je, če ponudiš svojo pomoč vsakomur, potem imaš hitro veliko dela. Ampak moram poudariti, da v službi resnično uživam. :)) (če slučajno to moj direktor bere!! :)))))))))

V glavnem, v nedeljo 20.06.2010 je bil en tak čudovit dan, ki si ga bom zapomnila za celo življenje. Tia je uradno postala pes reševalec, saj je uspešno opravila izpit za psa iskalca pogrešanih oseb na terenu prve stopnje, ki se strokovno imenuje IPR/PO-1/N, ta veliki N pomeni nacionalna preizkušnja, torej brez streljanja. Ker sva imeli s Tio probleme s streljanjem na aprilskih izpitih v Celju, sem se odločila, da grem junija poskusiti nacionalko. Problem je namreč, da si Tia prehitro ustvari sliko o vsem in tako sem želela, da gre ponovno skozi izpitno situacijo poslušnosti, vendar brez streljanja. Večkrat se mi je na treningu dogajalo, da je hitro vse povezala s situacijo izpita in rahlo zmrznila v smislu, da je čakala, kdaj bo poknilo in kje. Ta najin izpit ne pomeni, da sva se predali in da sva zadovoljni s tem izpitom, zdaj sva dobili še več motivacije, da odpravimo težave s streljanjem, upam, da nama bo uspelo. Plašilka bo postala najina najboljša prijateljica in bo z nama vsepovsod! :) Sigurno pa ne bom šla na naslednji izpit, če ne bom prepričana, da se Tia obvlada med streljanjem. Moram pa poudariti, da imava veliko dobrih prijateljev, ki naju že zdaj sprašujejo kdaj bomo začeli s streljanjem, tako da po sobotnem Bbh-ju pljunemo v roke in začnemo. :) Tako kot je enkrat naša Darja rekla, da bo Tia prišla na naslednji izpit direktno iz jage! "Kje se tu strelja???" :))))))

Torej, v nedeljo smo se Zoran, ki je z Lokom opravljav IPO/2 in navijačem Žigom odpravili ob 4.30 uri na deževno pot v Tolmin. Deževalo je kot za stavo, tako da me je res skrbelo, kaj nas čaka v Tolminu. Na poligonu smo najprej imalo potrenirali, nato smo izžrebali številke, potem pa se počasi pripravili na izpit. Seveda sem imela srečno roko in sem si izžrebala 1, Zoran pa 5, tako da sta se najina izpita čisto pokrivala in tako nisva mogla navijati in gledati drug drugega. Moram pa še pohvaliti svojo sodnico Jernejo Ternovec, ki je resnično odlično in korektno opravila svoje delo in mi prisodila zaslužene točke.

Pa da na kratko opišem vsako diciplino:
POSLUŠNOST:
Najprej je bila na vrsti poslušnost in prav tako sva bili prvi na vrsti, da pokaževa kaj znava. Tia se je dobro odrezala, zamešala je vaje v gibanju, vse tri vaje v gibanju so bile zanjo prostor v gibanju (namerno en mesec nisem delala prostora v gibanju:))))), pa se mi zgodi tole), pri aportu je bila moja napaka, da sem prehitro nastavila roke, med tem gledala sodnico in Tia je izpustila aport, pri plazenju sva izgubili pol pike, ker prehitro in preposkočno plazi. Drugače pa je delala zelo dobro in tudi odležala. Prislužili sva si 43 pik. Seveda je tisoč stvari, ki jih vidim, da bi jih lahko popravila, vendar sem izredno zadovoljna z njenim delom. Moram povedati, da je Tia moj prvi pes in da prvič grem skozi vse faze šolanja, prav tako jaz kot vodnica prvič prestajam "muke" pred izpitom, prav tako pa je Tia stara komaj 20 mesecev.

OVIRE:
Po poslušnosti so bile na vrsti ovire, ki so meni zelo ljube. :) Tia jih premaguje zelo dobro, vendar je na izpitu napravila nekaj grešk. Na lestev mi je zbezljala sama, tako da sva izgubili 3 pike, preskok pa je preskočila tako, da se je z zadnjimi nogami dotaknila zadnje letvice, tako da sva za preskok izgubile vse točke. Detaširanje je bilo zelo dobro, moram poudariti, da je deževalo in da so bile mize zelo mokre, moj nori pes pa je šprintal na prvo mizo kot pri norcih in seveda je poletela čez mizo, vendar je hitro prišla k sebi in se vrnila na mizo in na njej stala, na drugih dveh je tudi iz varnosti stala, čeprav sem jo učila prostor na mizah! :)))) Hvala bogu, da je na vseh treh naredila enako! :))) Malo šova je naredila še pri prenašanju psa, ko je oblajala svojega prenašalca. :) Mala je res faca. :) Na ovirah sva dobili 41točk.

ISKANJE:
Za iskanje me sicer ni tako zelo skrbelo, ker ponavadi z največjim veseljem išče, res pa je, da sem na sploh zelo malo trenirala gozd. Med iskanjem sem jo poskušala čim več usmerjati, glede na to koliko sva do zdaj trenirali, lahko rečem, da je super pregledovala teren, vsaj tako se je meni zdelo. :) Prvega markerja je kar hitro dobila v nos in ga oblajala, dobili sva odlično oceno, potem pa je malo zamuštrala pri drugem. Ko je našla drugega, je začela lajati, jaz sem prijavila in v tistem, ko sem šla k njej, se je vrnila k meni in sem jo še enkrat poslala in nato je spet oblajala markerja kakor ona zna. Načeloma z oblajanjem v gozdu nimava nobenih težav, ampak tako kot je Mateja rekla, psička je še zelo mlada in ponavadi se naši psi prav na izpitih spomnejo, da ti bodo dali en nov problem za razvozlat! :) Ne vem kaj ji je bilo, da se je vrnila, nimam pojma in se nočem preveč obremenjevatri s tem, bomo videli, če bo naprej še delala podobne stvari, bomo pa razmišljali o rešitvah. :) Za drugega markerja je dobila zaradi tega, ker ga je zapustila zadostno oceno. Tako si je skupaj prislužila 148 točk, kar sicer ni ne vem kakšen rezultat, ker vem, da lahko naredi še vellliiikkkkooo bolje, ampak izpit pa sva naredili!!!! Juhuhuhu!

Žal nimam nobene slike iz prvega izpita, ker nisva imeli zraven navijačev, so pa pridno navijali doma in sigurno nekaj prinesli k temu, da sva uspešno opravili s prvim izpitom. Moram pohvaliti Zoran&Loka, ki sta razturala na izpitu in tako pometla s svojim zadnjim izpitom! Super stal, res je njuno delo prava paša za oči! Uspešno sta svoj krst prestala tudi Eva&Hillček, ki sta razturala v Ljubljani in Hill si je prislužil naziv reševalni pes! Še enkrat bi se rada zahvalila mojim puncam in fantom, ki so mi nesebično pomagali na treningih, se skrivali ob nemogočih razmerah in jim nikoli ni izginil nasmeh iz obraza, ki so dodatno prihajali na treninge, če sem želela kaj potrenirati...:) Največja zahvala pa gre Evi in Ani, ki sta resnično zasluženi, da sva danes tu kjer sva. Tisočkrat hvala!!! :))) In kot sva se že enkrat pogovarjale z Evo...ni naključje, da sva prvi izpit opravile v Tolminu in da je deževalo...tudi Eva ga je s svojim Mixom! :))))

Prve sanje in želje sva s Tio uresničile, vendar je to šele najin začetek in že strmiva k novim ciljem! :)