Popoldne so na vrsto prišli naši psi, s katerimi smo ponovili dopoldanske vaje. Vsi psi so v lovljenju frizbija neizmerno uživali, saj je ta pasji šport predstavlja zabavo tako za ljudi in hkrati za naše štirinožne prijatelje. Zabava in varnost pri samem izvajanju vaj je glavno načelo in bistvo frizbija.
Vsak par je imel dva individualna kratka treninga z inštruktorico, ki se je posvetila samo tebi, hkrati pa vaje prilagajala znanju psa in vodnika. Pomembno pa je, da lastniki vemo, kdaj prenehati z vadbo, saj je samo lovljene frizbija za psa izredno utrujajoče, kot pa sem že prej omenila, je varnost psa bistvenega pomena.
Tia je nora na frizbije že od malega, zgleda, da imajo borderji frizbije v krvi. Zelo je bila pohvaljena od inštruktorice, jaz pa nekoliko manj, saj rabim še veeellliiikkkooo vaje! :) Je pa rekla, da bi bila Tia zelo dobra tako za lovljenje daljših metov frizbija(ker je izredno hitra) kot tudi za kakšen freestyle.
Med samim tečajem nam je Jean večkrat prikazala delo s svojimi tremi psi, nad katerimi smo bili vsi očarani. Kot pri vsakem pasjem športu, se tudi tu pozna, da vaja dela mojstra! Po koncu tečaja smo se vsi strinjali, da bomo doma sami utrjevali pridobljeno znanje in se prihodnje leto ponovno srečali na kakašnem nadaljevalnem tečaju, mogoče pa se bo kdo od nas tudi udeležil kakšne tekme v Sloveniji.
Nedelja je bila posebna tudi zato, ker sta se po kakšnem letu spet srečala Tia in njen bratec Friko, ki je bil tudi več kot navdušen nad frizbiji. Tako smo imeli delavno-družinsko-spoznavni vikend. :)
Super slikce!!!
OdgovoriIzbriši